Kdaj v službo po izgorelosti: koraki do uspešne rehabilitacije po bolniški

Ste morali v službi na bolniško ali si vzeti dopust zaradi prevelikega stresa in izčrpanosti? Se še vedno spopadate s posledicami prevelikega napora in kronične utrujenosti? Se želite vrniti v službo, vendar ne veste, ali boste zmogli ali pa bo vsega spet “preveč”? Kdaj v službo po izgorelosti je vprašanje, ki smo si ga zastavili vsi, ki smo se kdaj spopadali z hudo izčrpanostjo.

V tem napornem obdobju se moramo ponovno privaditi na delovni ritem in vsakodnevno rutino službenega življenja. Vendar pa lahko s pravim pristopom izgorelost učinkovito odpravimo in jo tudi v prihodnje preprečimo, kar nam znatno olajša obdobje vračanja nazaj na delovno mesto.

Kdaj v službo po izgorelosti: koraki do uspešne vrnitve iz bolniške

Izgorelost je ena izmed najpogostejših težav, s katero se danes soočamo zaposleni.

• Dolgotrajen stres,
• delovna preobremenjenost,
• pomankanje ljubeče podpore
• v kombinaciji s drugimi motnjami

vodijo do stanja fizične in čustvene izčrpanosti, kar povzroča daljše bolniške odsotnosti.

Preden se lotimo iskanja rešitev za izgorelost, pa je ključno, da dobro razumemo, kaj to stresno življensko obdobje pomeni.

Kaj je izgorelost?

Izgorelost (angl. “burnout“) je stanje popolne

• kronične,
• fizične,
• mentalne
• in čustvene izčrpanosti,

ki se razvije zaradi dolgotrajnega stresa na delovnem mestu. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) izgorelost opredeljuje kot sindrom, ki izhaja iz kroničnega stresa, ki ga posameznik ne uspe učinkovito obvladovati.

Izgorelost se kažena 3h nivojih:

1. Čustvena izčrpanost: Oseba se počuti izčrpano, brez energije in brez zmožnosti za kvalitetno opravljanje svojega dela v službi.
2. Odtujitev: Počutimo se odtujeni in odmaknjeni od dela, sodelavcev in delovnih nalog, kar vodi v zmanjšano motivacijo in pomanjkanje koncentracije.
3. Zmanjšana učinkovitost: Posameznik se sooča z občutkom neuspešnosti in pomanjkanja samozavesti, kar še poglobi njegovo mišljenje o svoji nezmožnosti.

Izgorelost se razlikuje od običajne utrujenosti, saj je dolgotrajno kronično stanje, ki ga ne moremo odpraviti zgolj s počitkom. Poleg tega lahko kronična izgorelost privede do resnejših težav, kot je povišana anksioznost, ki v najhujših primerih vodi tudi do paničnih napadov, kar še poveča kompleksnost okrevanja.

Zaradi resnosti simptomov je bolniška zaradi izgorelosti nujna za mnoge delavce, da se lahko spočijejo od neprestanega delovnika in si vzamejo čas za rehabilitacijo.

Vendar pa samo počitek in nekaj tedenski odmor od dela ni dovolj – ko se vrnemo nazaj na v službo se bo situacija ponovila – mogoče po nekaj mesecih, morda že tednih ali pa celo takoj.

Potrebno je da razumete, da za izgorelost ni kriva samo fizična utrujenost, ampak je v glavni meri pogosto glavni krivec na podzavestnem – globje čustvenem nivoju – v naši podzavesti.

Čeprav je nujno, da si vzamemo pavzo od fizičnega napora in se spočijete, je najpomembneje, da poiščemo težavo na podzavestnem delu našega mišljenja, kateri nam povzroča stres, paniko in tesnobo.

To se vse sliši zelo zapleteno, kako si torej lahko pomagam?

Najprej je treba v naši podzavesti poiskati najbolj stresne situacije iz preteklosti, ki so povzročile notranje rane na

• čustvenem,
• miselnem,
• energijskem nivoju,

te rane je potrebno predelati s pomočjo terapevta – strokovnjaka za mentalno zdravje, ki s pomočjo različnih terapevtskih vaj in sprostitvenih tehnik vstopi v našo podzavest in nam pomaga poiskati tiste dogotke v preteklosti, zaradi katerih se naše telo ob določenih situacijah odziva panično in stresno.

Če vas zanimajo vaši notranji občutki in bi radi raziskali podzavestne vzorce, ki se oblikujejo skozi celotno življenje, vam toplo priporočam mojo brezplačno e-knjigo “Kako premagati anksioznost”.

Ekskluzivno za vas je na voljo za prenos na spodnjem modrem gumbu.

Kako se izgorelost pojavi in razvije?

Izgorelost se razvija postopoma, pogosto neopazno. Glavni dejavniki, ki vodijo v izgorelost, so:

• Dolgi delovni dnevi brez dovolj odmora,
• Nenehni pritiski za dosego visokih rezultatov in službenih norm,
• Pomanjkanje nadzora nad lastnim delom,
• Slabi odnosi s nadrejenimi in sodelavci.

Izgorelost se pogosto začne z manjšimi znaki, kot so

• utrujenost,
• pomankanje motivacije,
• zmanjšana produktivnost
• in odpor do dela.

Če simptomi niso prepoznani pravočasno, lahko sčasoma pride do izgorelosti – popolne odpovedi telesa in psihe, ki zahteva večmesečno rehabilitacijo po izgorelosti.

Kako vemo, da smo izgoreli?

Da bi preprečili hudo izgorelost in resnejše posledice, ki jih nosi s sabo, je potrebno hitro prepoznavanje znakov, ki kažejo da se približujemo burnoutu. Simptomi izgorelosti se razvijajo počasi in vključujejo fizične, čustvene in vedenjske znake.

Najpogostejši simptomi so:

1. Fizični simptomi:

• Kronična utrujenost, ki ne mine niti po počitku,
• Glavoboli,
• Težave s spanjem (nespečnost, spalna apneja, …),
• Bolečine v mišicah ali napetost,
• Bolezni oslabljenega imunskega sistema.

2. Čustveni simptomi:

• Občutek izčrpanosti ali praznine,
• Pomanjkanje motivacije,
• Razdražljivost in nihanje razpoloženja,
• Tesnoba ali panični napadi,
• Občutek nemoči ali brezupa.

3. Vedenjski simptomi:

• Umik od prijateljev,
• Zanemarjanje odgovornosti,
• Zmanjšana produktivnost,
• Zloraba alkohola ali drugih substanc za obvladovanje “lajšanje” stresa,
• Povečano število napak v službi.

Ti simptomi se pogosto stopnjujejo, če se jih ne prepozna in pravočasno ne ukrepa.

Kdaj v službo po izgorelosti? Testirajte se

Če prepoznate več zgoraj naštetih simptomov, vam priporočam, da opravite test izgorelosti. Test vam bo pomagal oceniti, ali se soočate z izgorelostjo in kako resno je vaše stanje.

Priporočam vam da test opravite tudi pred vrnitvijo v službo saj boste tako lahko sami ocenili ali se je vaše stanje izboljšalo ali pa potrebujete več časa za rehabilitacijo.

Kliknite na spodnji rumen gumb in opravite brezplačen test izgorelosti:

Rezultati zgornjega testa vam bodo omogočili vpogled v vaše stanje in pomagali določiti, ali je potrebno dodatno ukrepanje in pomoč terapevta.

Vzroki za izgorelost

Izgorelost izvira iz kombinacije

• vedenjskih vzorcev,
• osebnostnih lastnosti
• ter življenjskega sloga.

Čeprav je pogosto povezana s prekomerno delovno obremenitvijo, ta ni edini razlog za njen nastanek.

Naša

• nezmožnost reči NE,
• pretirano prilagajanje,
• stalno postavljanje drugih na 1. mesto
• in občutki krivde ob izražanju lastnih potreb

so podzavestni vzorci, ki prispevajo k razvoju izgorelosti.

Specifične travme se lahko razlikujejo med spoloma:

• MOŠKI: Občutek, da niso dovolj dobri
• ŽENSKE: Nujnost, da vsem ugajajo

V otroštvu se takšna prepričanja pogosto razvijejo, saj smo se skozi stresne situacije “naučili,” da:

• Nismo dovolj dobri.
• Ne smemo biti sami sebi najpomembnejši.
• Moramo prevzemati odgovornost za druge.
• Moramo ugajati.
• Da si ljubezni do sebe ne zaslužimo, temveč si jo moramo zaslužiti s
  • popolnimi rezultati,
  • opravili doma,
  • in drugimi nalogami, ki jih počnemo za odobravanje drugih.

Ta prepričanja, ki izvirajo iz otroštva in zgodnje mladosti, v kombinaciji s okoljem in kulturo, v kateri smo odraščali, vplivajo na našo sposobnost obvladovanja stresa in soočanja z izzivi vsakdanjega življenja, kot so:

• stres na delovnem mestu,
• visoka pričakovanja do sebe
• in pomanjkanje podpore ter pohvale.

Kakšne nepredelane travme imajo izgoreli ljudje?

Ljudje, ki so izgoreli pogosto s sabo nosijo nepredelane travme.

Med najpogostejšimi so:

• Starši alkoholiki ali droge v družini
• Psihično ali fizično nasilje v mladosti in otroštvu
• Spolne zlorabe
• Občutek nenehne ogroženosti in odgovornosti za občutke drugih
• Zanemarjanje otrokovih potreb
• Pomanjkanje pohvale, ljubezni in topline

Izčrpanost pogosto nastane kot rezultat kombinacije teh dejavnikov, kar vodi v dolgotrajno obremenjenost in posledično v kronično izgorelost.

Če se želimo osvoboditi izgorelosti moremo odpraviti negativne občutke iz preteklosti in pozdraviti otroške rane.

Če želite pri tem strokovno pomoč – sem vam na voljo s svojimi raznolikimi programi za hitro pomoč in s celostnim programom v katerem se v 90 dneh trajno rešite vseh svojih čustvenih težav, naučim pa vas tudi moje napredne tehnike: odkrivanja in premagovanja negativnih čustvenih vzorcev in globokih podzavestnih ran.

Če želite narediti korak k normalnemu življenju, brez visokega stresa in s sposobnostjo pomirjanja samega sebe, vas vabim na popolnoma brezplačen uvodni pogovor, kjer bova našla prave vzroke za vaše težave in pripravila najučinkovitejši plan reševanja in premagovanja teh težav.

Kako se odločiti, kdaj v službo po izgorelosti?

Odločitev kdaj v službo po izgorelosti je morda najpomembnejši del rehabilitacije in vračanja v službo. Prezgodnja vrnitev lahko vodi v ponovitev simptomov, medtem ko lahko predolga odsotnost povzroči občutke izolacije in strahu pred vrnitvijo – pojavljanje vprašanj kot so:

• Kako naj vem, da sem se res pripravljen vrniti v službo?
• Kaj, če se izgorelost vrne, ko začnem delati?
• Kaj si bodo mislili sodelavci, ker me tako dolgo ni bilo?
• Naj se vrnem za polni delovni čas ali začnem s skrajšanim delovnikom?
• Kako naj se znebim občutka krivde, ker me tako dolgo ni bilo v službo?
• Kako naj najdem boljši balans med delom in počitkom, da ponovno ne izgorim?

Tukaj je nekaj ključnih korakov, ki vam bodo pomagali pri tej odločitvi:

• Posvetujte se s svojim terapevtom: Pomembno je, da prisluhnete strokovnim nasvetom, saj vam bodo pomagali oceniti vaše stanje in pripravljenost na vrnitev.

• Postopna vrnitev: Namesto, da se vrnete na delo s polnim 8-urnim delovnikom, raje začnite z delom za krajši čas in postopoma povečujte obseg.

• Prilagoditve na delovnem mestu: Pogovorite se z delodajalcem o možnostih prilagoditev, kot so bolj fleksibilen urnik ali manj stresne delovne naloge.

Kako izgleda vrnitev na delovno mesto po izgorelosti?

Ko menite, da ste pripravljeni za ponovno vrnitev v službo, je pomembno, da se počasi in postopoma ponovno privajate na delovno mesto. Vrnitev po dolgotrajni bolniški navadno povzroča tesnobo in stres, zato je pomembno, da si vzamete potreben čas ter se postopno povečujete delovne obremenitve.

Nekaj nasvetov za lažjo vrnitev v službo po izgorelosti

1. Prilagodite si delo: Z nadrejenim se dogovorite za prilagoditve dela in urnika.
   • skrajšan delovni čas ali dodelitev manj stresnih nalog.
2. Poskrbite za redne odmore: Redni odmori med delovnikom so izjemnega pomena za ohranjanje energije in preprečevanje ponovne izčrpanosti.
   • Tehnike sproščanj (dihalne vaje, Wim Hof, kratek sprehod)
3. Upoštevajte svoje omejitve: Zavedajte se svojih fizičnih in psihičnih omejitev ter jih dosledno spoštujete. Če opazite, da se počutite preobremenjeni, je pomembno, da to sporočite nadrejenim ali poiščete podporo. Ne dovolite si, da bi se zaradi pritiska vračali na stare vzorce prekomernega dela​.
4. Vzpostavite ravnovesje med delom in zasebnim življenjem: Poskrbite, da vam po službi ostane dovolj časa za sprostitev in aktivnosti, ki vas polnijo z energijo. Zdravo ravnovesje med delom in prostim časom je bistveno za dolgoročno ohranjanje zdravja in preprečevanje ponovne izgorelosti.
5. Čustveno sproščanje: Redno si vzemite čas za prepoznavanje in izražanje svojih čustev. Dovolite si, da predelate stres, jezo ali žalost, ki so se nabrali med delom.
   • Pisanje dnevnika ali pogovor z zaupanja vredno osebo.
6. Čustveno čiščenje skozi telesne vaje: Praksa, kot je sproščujoča joga ali tai chi, pomaga ne le pri fizični sprostitvi, ampak tudi pri odstranjevanju čustvenih blokad, ki se lahko kažejo v telesni napetosti.
7. Samosprejemanje in odpuščanje: Ključnega pomena je, da sami sebi odpustite, če ste se med izgorelostjo počutili nemočni ali neučinkoviti. Sprejemanje tega obdobja kot del procesa zdravljenja vam bo pomagalo ohraniti notranji mir in preprečiti ponovitve prekomernega stresa.

S temi koraki lahko izboljšate svoje počutje, poskrbite za stabilno vrnitev v delovno okolje in preprečite ponovitev izgorelosti.

Pogoste napake pri vrnitvi v službo po izgorelosti

Pogosto po dolgotrajni bolniški zaradi izgorelosti želimo čim prej nadoknaditi izgubljeni čas, kar lahko vodi v ponovno prehitro razdajanje in vračanje k starim slabim navadam.

Med najpogostejšimi napakami pri vrnitvi iz bolniške zaradi izgorelosti so:

• Prezgodnja vrnitev: Vrnete se na delo, preden ste popolnoma pripravljeni, kar vodi v ponovno izčrpanost.
• Zanemarjanje čustvenega zdravja: Osredotočanje zgolj na fizično okrevanje, ne da bi poskrbeli za mentalno in čustveno zdravje.
• Preobremenjenost: Poskus, da bi v kratkem času nadoknadili pretekle naloge, lahko hitro privede do ponovitve izgorelosti.

Statistika izgorelosti in bolniških odsotnosti

Izgorelost je izredno pogosta na delovnem mestu, tako v Sloveniji kot po Evropi in v svetu. Raziskave kažejo, da se delež bolniških odsotnosti zaradi duševnih in čustvenih težav, vključno z izgorelostjo, nenehno povečuje.

Bolniška zaradi izgorelosti je v zadnjih letih postala eden glavnih razlogov za dolgotrajne odsotnosti z dela.

• Po podatkih Eurofonda je približno 22 % zaposlenih v EU izpostavljenih visokim stopnjam stresa na delovnem mestu, kar vodi v izgorelost.
• V ZDA 76 % zaposlenih občasno občuti izgorelost, 28 % pa se z njo spopada vsakodnevno.
• Na Japonskem se s prekomernim delom povezuje fenomen “karoshi“ (smrt zaradi dela), zaradi česar so uvedli zakone za zmanjšanje delovne obremenitve​.

Povprečna dolžina bolniške zaradi izgorelosti je med 6 in 24 meseci, odvisno od resnosti stanja. V tem času ljudje običajno celo vrsto zdravniških pregledov, ki pa le redko najdejo oprijemljive rezultate – predvsem zato, ker so večinoma naravnani na iskanje vzrokov na fizičnem oz. telesnem nivoju.

Izgorelost torej ni le težava Slovencev; pač pa prizadene ljudi po celem svetu in se pojavlja v vseh industrijah in delovnih panogah, kar kaže na potrebo po globalnih sistemskih spremembah.

Kako lahko sami lajšamo izgorelost?

Strokovna pomoč je definitivno izrednega pomena pri premagovanju izgorelesti, še posebaj če gre za hujšo kronično obliko utrujenosti. Vendar pa lahko vseeno veliko naredite tudi sami, da lajšate simptome izgorelosti.

Tukaj je nekaj korakov, ki jih lahko začnete izvajati:

1. Vzpostavite sproščujočo rutino: Tehnike sproščanja, kot so meditacija, dihalne vaje in joga, lahko pomagajo zmanjšati raven stresa. Raziskave so pokazale, da redne sprostitvene prakse prispevajo k izboljšanju duševnega zdravja.
2. Redna telesna aktivnost: Fizična aktivnost je izjemno pomembna za sprostitev telesa in uma. Pomaga pri izboljšanju razpoloženja, zmanjšanju stresa in izboljšanju kakovosti spanja.
3. Uravnoteženo delo in zasebno življenje: Pomembno je, da postavite jasne meje med delom in prostim časom. Preveč dela brez ustreznega počitka povečuje tveganje za ponovitev izgorelosti.
4. Podpora družine in prijateljev: Okrevanje po izgorelosti je lažje, če imate podporo svojih bližnjih. Pogovori s prijatelji in družinskimi člani pomagajo pri zmanjševanju občutkov osamljenosti.
5. Tehnike pomirjenja: Naučite se prepoznati negativne vzorce mišljenja in jih nadomestiti z bolj pozitivnimi in obvladljivimi prepričanji. Te tehnike zmanjšujejo tesnobo in pomagajo pri soočanju s stresom.

Kako in kje pa se naučim tehnik samopomiritve?

Tehnike samopomiritve vas lahko naučim skozi moje avtorske programe, kjer vas vodim skozi celosten proces

• obvladovanja stresa,
• prepoznavanja čustvenih blokad
• in doseganja notranjega ravnovesja.

V mojem avtorskem programu Notranji mir uporabljam kombinacijo preizkušenih metod, ki vključujejo

• čustveno čiščenje,
• sprostitvene tehnike,
• vizualizacijo
• in upravljanje podzavestnih misli.

Skozi osebna srečanja in spletne terapije vas naučim:

1. Kako prepoznati in sprostiti čustvene napetosti,
2. Kako uporabljati vizualizacijo in dihalne vaje za hitro umiritev v stresnih situacijah,
3. Tehnike čustvenega očiščenja, ki prispevajo k dolgotrajnemu miru in preprečujejo kopičenje stresa.

Če vas zanima več o tem, kako bi te tehnike prilagodili vašim specifičnim potrebam in težavam, se lahko prijavite na brezplačen 30-minutni uvodni pogovor, kjer vam bom podrobneje predstavila program in odgovorila na vsa vaša vprašanja.

Tako se tudi lahko začnete učiti tehnik, ki bodo prispevale k izboljšanju vašega počutja in preprečevanju izgorelosti v prihodnje.

Kako preprečiti ponovni pojav izgorelosti po vrnitvi v službo?

Eden izmed najpomembnejših in najtežjih izzivov po uspešnem okrevanju od izgorelosti je preprečevanje njenega ponovnega pojava. Z nekaj preventivnimi koraki lahko ustvarite bolj zdravo delovno okolje in srbite za svoje zdravje.

Tukaj je nekaj ključnih ukrepov:

1. Redni odmori med delom: Vzemite si pavze za odmore med službo. Kratki odmori med delom vam omogočajo, da sprostite napetost in preprečite preobremenitev.
2. Postavitev mej: Naučite se reči “NE” prekomernim obveznostim, ki bi lahko privedle do pretirane preobremenitve.
3. Skrb za čustveno zdravje: Redna meditacija, terapija ali pogovori z bližnjimi so bistveni za ohranjanje mentalnega zdravja. Sprostitvene tehnike in čustvena podpora zmanjšujejo tveganje za ponoven pojav izgorelosti.
4. Upravljanje s časom: Naučite se bolje upravljati svoj čas in naloge. Pravilna razporeditev delovnih nalog in osredotočenost na prioritete zmanjšujeta tveganje za prekomeren stres.

Kdaj je vrnitev prehitro in kdaj predolgo odlašamo?

Prava odločitev glede časa vrnitve v službo po izgorelosti je ključna, da preprečimo ponoven pojav. Če se vrnete prehitro, se lahko simptomi hitro ponovijo. Če pa preveč odlašate, lahko pride do občutkov izolacije ali strahu pred delom.

Znaki, da je vrnitev prehitro, vključujejo:

• Ponavljajoča utrujenost in izčrpanost že po nekaj dneh dela,
• Tesnoba, razdražljivost in težave s koncentracijo,
• Fizični simptomi, kot sta glavobol in nespečnost.

Po drugi strani pa lahko predolgo odlašanje z vrnitvijo povzroči občutke, da ste izgubili stik s sodelavci, ali da niste več kos nalogam, kar lahko povzroči še večjo tesnobo. Pomembo je postopno uvajanje na delo in paziti, da ne pretiravamo.

Zaključek – Kdaj v službo po izgorelosti

Vrnitev v službo po izgorelosti je proces, ki zahteva premišljenost, potrpežljivost in skrb za lastno dobrobit. Pomembno je, da se ne prehitevate in da prisluhnete svojemu telesu ter umu. Bolniška zaradi izgorelosti je pogosto potrebna za popolno rehabilitacijo, vendar pa je ključnega pomena, da se vrnitev v službo izvede postopno in z ustrezno podporo

Ko razmišljamo o vsem, kar smo obravnavali v današnjem članku o vračanju na delo po izgorelosti, je pomembno poudariti 5 ključnih točk, ki želim da si jih zapomnite in katere vam bodo pomagale razumeti in obvladovati to stanje.

1. Prepoznavanje simptomov:
   Zgodnje opazovanje znakov izgorelosti, kot so kronična utrujenost, čustvena izčrpanost, zmanjšana motivacija in odtujenost do dela, je bistvenega pomena za pravočasno ukrepanje.
2. Razumevanje vzrokov:
   Izgorelost pogosto izvira iz preobremenjenosti, pretiranega stresa na delovnem mestu, težnje po perfekcionizmu ali pomanjkanja podpore. Ključno je razumeti te vzroke, saj omogoča, da se osredotočimo na rešitve in preprečevanje.
3. Poiščite pomoč:
   Če opazite znake izgorelosti, ne oklevajte s prošnjo za pomoč. Posvet s strokovnjakom vam lahko pomaga razumeti stresne situacije in vas nauči tehnik za obvladovanje. Zdrave navade in podporni sistemi so ključni pri okrevanju.
4. Sprememba življenjskega sloga:
   Uvajanje zdravih navad, kot so redna fizična aktivnost, kvaliteten spanec, sprostitvene tehnike in uravnotežena prehrana, lahko pomembno prispevajo k vašemu dolgoročnemu dobremu počutju in preprečevanju izgorelosti.
5. Postavljanje meja in prioritet:
   Naučiti se postavljati meje v delovnem in osebnem življenju je ključnega pomena. Osredotočanje na najpomembnejše naloge in izogibanje preobremenjenosti vam bo pomagalo ohranjati energijo in preprečiti izčrpanost.

Če ste se prepoznali v teh točkah in potrebujete podporo, vas vabim, da se prijavite na brezplačen uvodni pogovor. Skupaj bomo raziskali vzroke vaših težav in se poglobili v čustvene vidike, ki so pogosto skriti v ozadju vaših stisk.

Viri – Kdaj v službo po izgorelosti

Ahola, K., Toppinen-Tanner, S., & Seppanen, J. (2017). Interventions to alleviate burnout symptoms and to support a return to work among employees with burnout: Systematic review and meta-analysis. Burnout Research, 4, 1–11.

Eurofound. (2020). Telework and its effect on health and well-being. Eurofound Publications.

Gallup. (2021). What causes burnout and how to overcome it. Harvard Business Review.

Harvard Business Review. (2021). What causes burnout and how to overcome it. Harvard Business Review.

Maslach, C., & Leiter, M. P. (2016). Understanding the burnout experience: Recent research and its implications for psychiatry. World Psychiatry, 15(2), 103-111.

Pijpker, R., Vaandrager, L., & Koelen, M. A. (2021). Seizing and realizing the opportunity: A salutogenic perspective on rehabilitation after burnout. Work, 68(3), 551-561.

Svetovna zdravstvena organizacija. (2019). Mental health: Burn-out an “occupational phenomenon.” WHO Publications.

Bostjančič, E., & Koracin, N. (2014). Returning to work after suffering from burnout syndrome: Perceived changes in personality, views, values, and behaviors connected with work. Psihologija, 47(1), 131–117.

Kuster, V. (2019). Tapkanje odpravi negativne misli in občutke.

Kuster, V. (2023). Moja nova samopodoba.

National Institute for Occupational Safety and Health (NIOSH). (2020). The impact of stress on worker health. NIOSH Reports.

The Lancet Public Health. (2020). The global impact of burnout on health. The Lancet Public Health.