Kaj je izgorelost in kako jo lahko trajno premagamo

Izgorelost je stanje popolne izčrpanosti, ki nastane zaradi dolgotrajnega stresa in preobremenitve. Pojavi se, ko predolgo doživljamo preveč

• fizičnega,
• čustvenega
• in mentalnega napora.

To je pogosto in resno stanje, ki se lahko pojavi vsakomur, če ne ukrepa pravilno.

Vendar ne skrbite – izgorelost lahko premagate z ustreznimi pristopi hitro in učinkovito.

Kaj je izgorelost?

Izgorelost (Angleško “burnout“) je stanje, ki nastane zaradi dolgotrajnega (kroničnega) stresa, in dolgotrajnih fizičnih in mentalnih naporov.

Izgorelost se pogosto pojavi v službi – vendar je ne smemo zamenjati s običajno utrujenostjo, saj se pri izgorelosti telo in um tako zelo izpraznita, da človek izgubi vso motivacijo, ne občuti več veselja in zadovoljstva in lahko celo fizično zboli.

Izgorelost je vrsta samoizčrpavanja, ko oseba poskuša doseči svoja nedosegljiva in pretirana pričakovanja v službi ali v zasebnem življenju, kar vodi do deloholizma in pretirane želje po perfekciji.

Glavni vzroki izgorelosti so prehude obremenitve v službi, občutek, da naš trud ni cenjen, ali slaba razporeditev časa med službo in zasebnim življenjem. Ko ste izgoreli, se počutite čustveno in fizično izčrpane ter ste brez veselja do dela ali hobijev. Povzroči tudi občutek odtujenosti, zaradi česar se še težje prirpavimo do iskanja rešitve za naše težave.

Do izgorelosti pride, kadar preslišimo ali ignoriramo znake, ki nam jih daje naše telo, ko nas opozarja na preobremenjenost. In ker smo fizična, energetska in duhovna bitja, se moramo posvečati svojemu zdravju na vseh od teh treh področjih.

V spodnjem videu vam predstavim izgorelost, njene simptome, znake in načine premagovanja, kar pa bomo obravnavali tudi v nadaljevanju članka.

Primeri situacij, ki povzročajo izgorelost

Različni dejavniki sprožijo občutek izgorelosti, med njimi so:

• Pritiski v službi ali šoli
• pomembni življenjski dogodki (npr. poroke, selitve, smrt v družini),
• stresne situacije, kot so nesreče ali naravne katastrofe,
• finančne težave,
• težave v medosebnih odnosih,
• zdravstvene težave
• pomanjkanje spanca
• občutek časovne stiske
• perfekcionizem
• premalo pohvale in nagrade za naš trud

Kaj so simptomi izgorelosti?

Simptomi izgorelosti se razvijajo v treh fazah.

• 1. faza izgorelosti: Prvi opozorilni znaki, kot sta pogosta utrujenost in pomanjkanje energije.

• 2. faza izgorelosti: Simptomi postajajo pogostejšin močnejši: stalna izčrpanost in skoraj brez motivacije.

• 3. faza izgorelosti: Hudi simptomi, ki vodijo do čustvenega in fizičnega zloma, kar se kaže v popolnem pomanjkanju energije, občutku nemoči in nezmožnost, da opravljamo preprosta vsakodnevna opravila.

1. faza izgorelosti: Prvi opozorilni znaki

V začetni fazi se pojavijo fizični simptomi, kot so:

• Bolečine v mišicah
• Utrujenost
• Visok srčni utrip
• Težave s spanjem
• Prebavne motnje (bolečine v želodcu, zgaga, refluks, driska ali zaprtost)
• Glavoboli in migrene
• Tinitus (brnenje, piskanje ali brenčanje v ušesih)
• Težave s ščitnico (prekomerno ali omejeno delovanje)

Oseba pa ima:

• Željo po ugajanju
• Nezmožnost reči “NE“
• Prekomerno delo v službi ali doma
• Postavljanje potreb drugih pred svoje

2. faza izgorelosti: Pogostejši simptomi

V tej fazi postanejo simptomi intenzivnejši.

Pojavijo se:

• Občutek preobremenjenosti
• Izguba motivacije
• Brez želje po delu
• Zagrenjenost
• Želja po umiku
• Občutki krivde, in sramu

V vedenju se kažejo:

• Zanikanje utrujenosti
• Perfekcionizem
• Deloholizem
• Pomanjkanje časa zase

3. faza izgorelosti: Popolni zlom

V tretji fazi postanejo simptomi tako hudi, da oseba doživi celovit čustven, energijski in fizični zlom.

V tej fazi>

• Oseba ne more več hoditi v službo
• Ne mora iz postelje
• Ne more skrbeti za družino ali opravljati preprostih opravil
• Panični napadi in huda anksioznost
• Kronična nespečnost in prebujanje sredi noči

Pojavijo se tudi različni telesni simptomi, kot so:

• mravljinci,
• bolečine v ramenih,
• glavoboli,
• migrene,
• cmok v grlu,
• šumenje v ušesih,
• razbijanje srca,
• oteženo dihanje

V vedenju se kažejo:

• Popolna socialna izolacija
• Izguba motivacije za vsakodnevne aktivnosti
• Panični napadi in občutki nemoči
• Nezmožnost opravljanja osnovnih nalog

Telo več ne deluje normalno, kar povzroča paniko, utrujenost in da se počutimo popolnoma nesposobni.

Kaj so vzroki za izgorelost?

Čeprav je izgorelost pogosto povezana s deloholizmom, ta ni edini razlog za njen nastanek – veliko vzrokov se skriva v naši preteklosti in stvareh, ki so se nam takrat zgodile in nas tudi zaznamovale. To so negativni podzavestni vzorci in čustvene travme prispevajo k razvoju izgorelosti.

Specifične travme se lahko razlikujejo med spoloma:

• Za moške: Občutek, da niso dovolj dobri
• Za ženske: Nujnost, da vsem ugajajo

Takšne travme vplivajo na posameznikovo sposobnost soočanja s psihičnim stresom in prispevajo k razvoju izgorelosti.

Ta prepričanja se najpogosteje razvijejo že v otroštvu, saj smo se skozi stresne situacije “naučili,” da:

• Nismo dovolj dobri.
• Ne smemo biti sami sebi najpomembnejši.
• Moramo prevzemati odgovornost za druge.
• Moramo ugajati vsem.
• Da si ljubezen do sebe ne zaslužimo, ampak jo moramo “prigarati” z dosežki, opravili doma in dejanji, s katerimi iščemo odobravanje drugih.

Ta prepričanja iz otroštva in zgodnje mladosti, v kombinaciji vzgoje staršev in okoljem, v katerem smo odraščali, še danes vplivajo na našo sposobnost obvladovanja stresa in soočanja z zahtevami vsakdanjega življenja, kot so:

• dolgotrajni stres na delovnem mestu,
• visoka pričakovanja do sebe
• in pomanjkanje podpore ter priznanja.

Najpogostejši vzroki za izgorelosti so:

• Dolgotrajni stres na delovnem mestu
• Visoke zahteve in pričakovanja
• Pomanjkanje podpore in priznanja
• Neuravnoteženo življenje med delom in prostim časom
• Nerealna pričakovanja do samega sebe
• Nizka samopodoba in pomanjkanje samozavesti
• Nezdrave življenjske navade (npr. premalo spanja, nezdrava prehrana)
• Travmatične življenjske izkušnje (npr. zloraba, izguba ljubljene osebe)

Kakšne nepredelane travme imajo izgoreli ljudje?

Izgoreli ljudje pogosto s sabo nosijo nepredelane travme.

Med najpogostejšimi so:

• Starši alkoholiki ali droge v družini
• Psihično ali fizično nasilje
• Spolne zlorabe
• Občutek nenehne ogroženosti in odgovornosti za občutke drugih
• Zanemarjanje otrokovih potreb
• Pomanjkanje pohvale, ljubezni in topline

Izčrpanost pogosto nastane kot rezultat kombinacije teh dejavnikov, kar posledično vodi v dolgotrajno obremenjenost in nato v izgorelost. Če želimo premagati izgorelost, ali pa jo preventivno preprečiti, moramo odpraviti negativne občutke iz preteklosti in pozdraviti čustvene rane.

Izgorelost je popolnoma rešljiva

Stroka trdi, da oseba z izgorelostjo za okrevanje potrebuje 6-12 mesecev in se po tem obdobju vrne na delovno mesto z manj obveznostmi ali na nižje delovno mesto.

Vendar pa moje terapije omogočajo, da ste že po 3-6 mesecih popolnoma osvobojeni izgorelosti.

Potreben je le konkreten pristop in čim hitrejša obravnava

Že več kot 13 let uspešno pomagam ljudem pri premagovanju izgorelosti, nespečnosti, panike, in anksioznosti – In tudi vam želim ponuditi pomoč.

S pomočjo moje Celostne terapije Notranji mir lahko v 3 mesecih razrešite vse svoje negativne vzorce v obnašanju in predelate tesnobne občutke.

Terapija omogoča, da razgradimo te vzorce in prepričanja, ki nas ovirajo v življenju. Program ne odpravi le simptomov izgorelosti, anskioznosti in tesnobe, temveč odpravi tudi njihov globoki – pravi vzrok, zaradi česar izpuhti ogromna količina stresa, ki vas danes omejuje.

Terapijo izvajam prek aplikacije Zoom, kar vam omogoča popolnoma anonimno in zasebno sodelovanje, kar iz udobja vašega doma. Z mojim vodenjem, se tako najbolj učinkovito spopadete s travmami iz preteklosti. Cilj terapije je trajna sprememba vaših podzavestnih prepričanj, ter da vas naučim preverjenih tehnik in postopkov, s katerimi boste lahko sami nadzorovali svoje občutke ter premagovali stiske, s katerimi se soočamo skozi vse življenje.

👉 Prijavite se na uvodni brezplačni razgovor, kjer bova našla prave vzroke za pojav izgorelosti in kako jo lahko premagate.

Rebekina zgodba

Rebeka se je soočala z izgorelostjo, ki se je kazala skozi različne simptome, med katerimi so bili:

• nezbranost,
• nespečnost,
• preobremenjenost
• in perfekcionizem.

Razlika med izčrpanostjo in kronično izgorelostjo

Izčrpanost je odziv na stresne situacije, ki mine, ko se nevarnost konča, ko se spočijemo ali ko se stresna situacija razreši.

Kronična izgorelost pa je dolgotrajno stanje samoizčrpavanja, ki vodi v resne zdravstvene težave, kot so

• generalizirana izgorelost,

• panična motnja,

• depresija

• in različne psihosomatske motnje.

Razlika med izčrpanostjo in kronično izgorelostjo:

Kako si lahko pomagam sam

V nadaljevanju vam razkrijem 6 korakov, ki vam vodo pomagali ohraniti telesno in duševno zdravje ter pomagali pri preprečevanju izmučenost, ki vodi v izčrpanost, še preden se pojavi:

• Uravnotežen življenjski slog: Poskrbite za čas zase in za hobije ter dejavnosti, ki vas sproščajo.
• Redna telesna aktivnost: Vsakodnevna vadba, kot je hoja, tek ali joga, pomaga zmanjšati stres in izboljšati razpoloženje.
• Tehnike sproščanja stresa: Naučite se tehnik sproščanja, ki vam bodo pomagale obvladovati stres.

• Dobro spanje: Ustvarite rutino pred spanjem, ki vključuje sprostitvene dejavnosti, kot sta branje in meditacija ter tako preprečite pojav motenj spanja, kot je nespečnost.
• Postavite si meje: Naučite se reči “ne “NE” nepotrebnim in izčrpavajočim obveznostim in se osredotočite nase.
• Sprejemanje podpore: Bodite pozorni na znake prekomernega stresa ali izčrpanosti ter poiščite ustrezno podporo in počitek.

Če želite globlje spoznati, kako delujejo vaše misli in čustva ter kako nastajajo podzavestni vedenjski vzorci, vas vabim, da si brezplačno ogledate mojo novo knjigo “Pot do notranjega miru”.

Naučili se boste prisluhniti telesu, ga razumeti in doseči notranji mir.

Prenesite svoj brezplačni izvod knjige zdaj in začnite svojo pot k boljšemu razumevanju telesa in uma.

Kako premagati izgorelost: celosten pristop

Ko občutimo utrujenost ali izčrpanost ter začutimo, da nekaj ni v redu, je pomembno, da ta opozorila vzamemo resno!

Vse se da spremeniti in obrniti na bolje!

Mnogi zmotno mislijo, da bo bolniški dopust in počitek dovolj, da izgorelost izzveni. Čeprav je nujno, da vzamemo pavzo in svoje zdravje postavimo na prvo mesto, je najpomembneje, da poiščemo najbolj stresne situacije iz preteklosti, ki so povzročile notranje rane na

• čustvenem,
• miselnem,
• energijskem nivoju

in jih s pomočjo terapevtskega strokovnjaka predelamo.

Pri svojem delu verjamem v celostni pristop in obojestransko sodelovanje, kar prinese najbolj učinkovite in trajne rezultate.

Na mojih terapijah vas vodim skozi čustven proces, kjer se osvobodite “notranje umazanije” in kjer spremenite negativne podzavestne vzorce, ki so vas pripeljali do izgorelosti.

Celostna terapija Notranji mir vas v treh mesecih pripelje do:

• Zaupanje vase.
• Notranjega miru, ne glede na zunanje okoliščine.
• Povrnjenega spanca in mirnih noči.
• Nove samopodobe, ki bo temeljila na iskreni ljubezni do sebe.
• Notranje moči, da boste spet lahko počeli stvari, ki jih imate radi.
• Naučili se boste, kako biti produktivni in hkrati ljubeči do sebe.
• “Normalnega življenja”, kjer boste spet lahko hodili v službo, se družili s prijatelji in živeli.

Pogovorne terapije običajno trajajo več let, kar je zelo dolgo obdobje za ljudi s hudo anksioznostjo.

Prav zato sem na podlagi 12-letnih izkušenj ustvarila program Notranji mir, ki vas v 90 dneh pripelje do trajnih rezultatov.

S svojim delom sem pomagala več kot 3800 Slovenkam in Slovencem, ki so že po nekaj terapijah opazili izboljšave.

Po treh mesecih rednega dela, na individualnih in skupinskih terapijah, pa so se v vsakdanje življenje vrnili sproščeni, mirni in samozavestni, pri čemer je huda anksioznost popolnoma izzvenela.

Vabim vas, da se prijavite na brezplačen uvodni pogovor, ki je popolnoma brez obveznosti. Na njem se bova pogovorila o vaših težavah in o tem, kako bi jih lahko najhitreje rešili.

Moja izkušnja s izgorelostijo

Tudi sama sem se spopadala z izgorelostjo.

Ko sem začenjala svojo, danes že 12-letno, terapevtko kariero, sem na vsaki terapiji vedno želela pomagati ljudem – s vsemi mojimi močmi.

Delala sem po svoji logiki in intuiciji ter si v vsaki terapiji želela doseči največ – pripeljati ljudi iz stiske, tesnob in težav do rešitve.

Ampak po več mesecih takšnega tempa, sem bila za konce tedna tako izčrpana, da sem samo obležala.

Počutila sem se izčrpano, utrujeno in nemočno. Nato pa mi je prijazen gospod rekel besede, ki so se me precej dotaknile in mi dale misliti.

Kaj mi je rekel ta gospod in kako sem preprečila izgorelost, pa vam razkrijem v videu. 

Motnje, ki spremljajo izgorelost

Izgorelost ima več oblik, vsaka pa se kaže v različnih situacijah in zaradi različnih razlogov.

Vsaka oblika ima svoje

• značilnosti,
• simptome
• in vpliva na posameznika na specifičen način.

Najpogostejše oblike izgorelosti so:

• Generalizirana izgorelost: To je najpogostejša oblika izgorelosti, ki se pojavi zaradi dolgotrajnega stresa in izčrpanosti. Značilna je kronična utrujenost, zmanjšana motivacija in občutek nesmiselnosti.

• Panična motnja: Panična motnja se pojavi kot odgovor na stresne situacije. Posameznik doživlja panične napade, ki vključujejo močne fizične simptome, kot so težko dihanje, tresenje, potenje in občutek strahu pred smrtjo.

• Socialna fobija: Socialna fobija se kaže kot močan strah pred socialnimi situacijami, ki vodi v izogibanje teh situacij. Posameznik se boji, da bo v družbi osramočen ali kritiziran, kar vodi v izolacijo in zmanjšano kakovost življenja.

• Posttravmatska stresna motnja (PTSM): PTSM se razvije po doživetju travmatičnega dogodka, kot so nesreče, nasilje ali naravne nesreče. Posameznik doživlja ponavljajoče se misli in spomine na travmatični dogodek, kar vodi v anksioznost in depresijo.

• Motnje spanja: Motnje spanja so pogosto povezane z izgorelostjo in vključujejo težave z nespečnostjo, nočne more in motnje ritma spanja. Pomanjkanje spanja še dodatno poslabša simptome izgorelosti.

• Psihosomatske motnje: Psihosomatske motnje se kažejo kot telesni simptomi, ki nimajo fizičnega vzroka, ampak izvirajo iz psiholoških dejavnikov. To vključuje težave s prebavo, glavobole, bolečine v mišicah in druge simptome, ki jih povzroča stres in anksioznost.

• Obsesivno-kompulzivna motnja (OKM): OKM se kaže kot obsesivne misli in kompulzivna dejanja, ki posameznika prisilijo v ponavljajoče se rituale, da bi zmanjšal anksioznost. To vključuje nenehno preverjanje, pranje rok, ponavljajoče se misli in druge rituale.

• Depresija: Depresija je duševna motnja, ki se kaže kot dolgotrajno zmanjšano razpoloženje, izguba zanimanja za aktivnosti, utrujenost, občutek brezvrednosti in pomanjkanje energije. Depresija je pogosto povezana z izgorelostjo in lahko vodi v resne zdravstvene težave.

Izgorelost po svetu

Izgorelost je v današnjem času vse bolj prepoznana kot globalna težava, ki uničuje življenja ljudi po celotnem svetu.

• Leta 2023 so zaposleni poročali o rekordno visokem stresu, kljub koncu pandemije (FlexJobs).
• 44 % ljudi vsak dan doživi močan stres na delu – 2012 je bil ta delež le 36 %.
• Leta 2020 so iskanja “simptomi izgorelosti” na Googlu narasla za 24 %.
• 75 % zaposlenih je že doživelo izgorelost (Gallup).
• Ljudje z izgorelostjo imajo več dni bolniške odsotnosti in pogosto iščejo novo zaposlitev.
• 76 % zaposlenih meni, da stres na delovnem mestu škoduje njihovemu zdravju (FlexJobs).
• Zaradi stresa svetovna ekonomija izgubi več kot 1 trilijon evrov na leto (APA).

Najnovejša raziskava o izgorelosti v 2025

Visokozmogljivi delovni sistemi in preprečevanje izgorelosti

Raziskava, ki sta jo izvedla Daniel Dorta-Afonso in Laura Romero-Domínguez, preučuje vpliv visokozmogljivih delovnih sistemov (HPWS) na izgorelost zaposlenih in njihovo kakovost življenja. HPWS so kadrovske prakse, kot so interna mobilnost, kakovostno usposabljanje, varnost zaposlitve in vključevanje zaposlenih v odločitve podjetja.

Kako so raziskovali?

Raziskovalci so anketirali 417 zaposlenih v turizmu (hoteli, restavracije, rent-a-car) in analizirali njihove odgovore. Preučevali so povezavo med HPWS, delovnimi zahtevami, izgorelostjo in kakovostjo življenja zaposlenih.

Glavni izsledki raziskave

• Učinkovite strategije nadzora, zmanjšujejo stres in preprečujejo izgorelost pri zaposlenih
• Te strategije tudi povečujejo zadovoljstvo in dobro počutje zaposlenih.
• Metode HPWS pa posledično izboljšujejo motivacijo zaposlenih in skrbijo, da ti niso preveč izčrpani.

Kako lahko to uporabimo v vsakdanjem življenju

Čeprav se raziskava nanaša na delavce v turizmu, pa so ugotovitve raziskave uporabne za vse poklice. Povprečen zaposleni lahko:

• Iskanje službe s dobrimi delovnimi pogoji – Organizacije, ki vlagajo v usposabljanja zaposlenih in varnost njihove zaposlitve, pripomorejo k lajšanju stresa zaposlenega in večjo zadovoljstvo in produktivnost pri delu.
• Razporeditev svojega dela – Razporedite svoje delo in naloge sistematično in se držite urnika, da tako vzpostavite rutino, kar zmanjšuje stres.
• Postavi meje med delom in prostim časom – Izogibajte se delu zunaj delovnega časa, če to res ni nujno.
• Poiščite podporo – Njaboljše delovno okolje nastane takrat, ko zaposleni sodelujejo pri odločitvah in razporejanju dela v podjetju.

Kako na nas vpliva izgorelost?

Izgorelost ima številne negativne posledice na naše življenje.

Na fizičnem nivoju se kaže v neprijetnih telesnih občutkih, kot so

• bolečine v mišicah,
• glavoboli,
• prebavne težave,
• mravljinci,
• nespečnost,
• panika
• in vrtoglavica.

Na delovnem mestu prinese finančne težave zaradi

• manjšega zaslužka,
• slabše produktivnosti,
• nizke uspešnosti pri delu
• in celo do nezmožnosti opravljanja dela.

Na čustvenem področju se izgorelost odraža v občutkih

• nesposobnosti,
• nemoči,
• obupa,
• žalosti,
• razočaranja,
• brezupa in
• občutka izgube nadzora.

V medosebnih odnosih izgorelost prinese

• poslabšanje partnerskih odnosov,
• težave pri skrbi za družino,
• prekinitve prijateljstev
• ter socialno izolacijo.

Pomembno je prepoznati te znake in simptome izgorelosti ter poiskati ustrezno pomoč in podporo, saj le tako preprečimo, da bi se stanje še poslabšalo.

Izgorelost in samopodoba

Izgorelost vpliva na posameznikovo samopodobo in samozavest.

Občutek neuspeha in neuspeh pri obvladovanju stresa vodi v slabo samozavest in občutek kot, da nam nič ne uspe.

Osebe z izgorelostjo imajo pogosto nižjo samopodobo in občutek, da so nesposobne, kar še dodatno poslabša njihovo počutje. Poleg tega pa izgorelost pogosto vodi tudi v samokritičnost in negativne misli o sebi.

Pomembno je razumeti, da izgorelost ni znak šibkosti ali neuspeha, ampak je normalen odziv na

• dolgotrajni stres,
• negativne podzavestne vzorce,
• osebne izkušnje,
• občutke krivde,
• nezmožnost postavljanja meja
• in obremenitve.

Zaključek – ključne točke o izgorelosti

Zdaj, ko smo pregledali vse ključne aspekte izgorelosti, bi rada povzela 5 glavnih točk, ki smo jih obravnavali:

• Prepoznavanje znakov: Pomembno je, da znamo prepoznati simptome izgorelosti, kot so kronična utrujenost, čustvena izčrpanost in zmanjšana motivacija za delo.
• Ugotavljanje vzrokov: Razumevanje vzrokov za izgorelost je ključno. To lahko vključuje preobremenjenost na delovnem mestu, težave v medosebnih odnosih, perfekcionizem ali pomanjkanje podpore.
• Sprejemanje pomoči: Ne bojte se poiskati pomoči pri strokovnjaku, če opazite simptome izgorelosti pri sebi. Terapevt vam lahko pomaga razumeti in obvladovati stresne situacije ter vzpostaviti zdrav način življenja.
• Sprememba življenjskih navad: Vključevanje zdravih navad, kot so redna telesna aktivnost, dovolj spanja, sprostitvene tehnike in uravnotežena prehrana, lahko pomaga pri preprečevanju in obvladovanju izgorelosti.
• Postavljanje meja in prioritete: Naučite se postavljati meje pri delu in v osebnem življenju ter se osredotočiti na naloge, ki so resnično pomembne. To vam lahko pomaga zmanjšati občutek preobremenjenosti in izčrpanosti.

Ne obupajte – Vsak korak naprej je korak proti boljšemu počutju.

Če želite izvedeti več o mojem pristopu, pa vas vabim, da si rezervirate termin za brezplačni pogovor. Skupaj bova našla prave vzroke vaše tesnobe in vas usmerila na pot do notranjega miru.

Petrina zgodba

Petra je na prvem srečanju pokazala globoko stisko zaradi izgorelosti in anksioznosti. Skupaj sva delali na njenem notranjem miru, kar ji je pomagalo preseči strahove in negativne vzorce.

Danes živi polno, mirno in srečno življenje, ne glede na okoliščine.

Za podrobnejše informacije o anksioznosti pa si oglejte članek ANKSIOZNOST.

Viri – simptomi izgorelosti

• HANEKAMP, Henk (1994). Interview. Social work.
• HAWKINS, Peter, SHOHET, Robin (1992). Supervision in the helping professions. Open University Press, Bristol. 17.
• HROVATIĈ, Marija (2008). Stress and burnout in the workplace and effective techniques for overcoming stress. Nonprofit Management. Vol. 4, No. 6, pp. 51-55. 18.
• HVALA CERKOVNIK, Mojca, BREGAR, Branko (2010). Supervision – protection against burnout at work. In: BREGAR, Branko, PETERKA NOVAK, Joţica (eds.): How to reduce stress and burnout at work. Zbornica zdravstvene in babiške nege-Zveza profesionnih društvo pielęginskih nurster, midič i zdravstvenih tehnikov Slovenije, Ljubljana, p. 66-72. 19.
• INSTITUT ZA RAZVOJ DEVOJ ĈLOVEŠKIH VIROV (2011). Burnout. Accessed on 10 January 2011 at: http://www.burnout.si/sl/izgorelost. 20.
• KOBOLT, Alenka, ŢORGA, Sonja (2000). Supervision – a process of development and learning in the profession. Faculty of Education, Ljubljana.
• Kuster, V. (2019). Tapkanje odpravi negativne misli in občutke.
• Kuster, V. (2023). Moja nova samopodoba.
• Dorta-Afonso, D., & Romero-Domínguez, L. (2024). High-performance work systems in job demands-resources theory: Implications for employee burnout and quality of life. International Journal of Hospitality Management. https://doi.org/10.1016/j.ijhm.2024.104066
• Bakker, A. B., & Demerouti, E. (2017). Job demands-resources theory: Taking stock and looking forward. Journal of Occupational Health Psychology, 22(3), 273–285.
• Uysal, M., Sirgy, M. J., Woo, E., & Kim, H. (2016). Quality of life (QOL) research in tourism. Tourism Management, 53, 244-261.