Ali ste kdaj občutili nenaden in močan občutek strahu brez jasnega vzroka? Vam je srce začelo divje razbijati, občutili ste tesnobo v prsih, težko dihanje ali pa morda občutek dušenja? Če doživljate podobne simptome, je zelo verjetno, da doživljate panični napad.
Kaj je panični napad
Panični napad je močan občutek strahu in tesnobe, ki se pojavi nenadoma in traja od nekaj minut do nekaj ur. Panični napad postane najintenzivnejši po približno 10 minutah. Čeprav so ti napadi izjemno neprijetni, so precej pogosti, in s pravim pristopom jih lahko tudi uspešno premagamo.
Za lažje razumevanje
Panični napad si lahko predstavljamo kot lonec na pritisk. Ko je v njem veliko pare, jo moramo počasi spuščati, Če pa ga odpremo prehitro, para silovito izbruhne in lahko povzroči opekline ali poškodbe. Podobno se v nas nabirajo nepredelana čustva in čustvena bolečina. Če jih postopoma ne predelamo, lahko ta čustva naenkrat izbruhnejo v obliki paničnega napada.
Simptomi paničnega napada
Pa si poglejmo, kakšne simptome doživi oseba med paničnim napadom.
Fizični simptomi
Med paničnim napadom se v telesu pojavijo zelo močni fizični odzivi, ki so neprijetni in pogosto povečajo občutek strahu. Te telesne reakcije se zgodijo, ker telo zazna situacijo kot nevarno, čeprav dejansko ni ogrožajoča. Telo zato sproži “boj ali beg” odziv, ki se navadno sproži ob dejanskih nevarnostih, na primer: če bi vas lovil divji pes.
Tukaj so pogosti fizični simptomi paničnega napada:
Navzea ali slabost: Mnogi ljudje občutijo nelagodje v želodcu ali občutek slabosti, ki lahko celo vodi do bruhanja. Tesnoba namreč pogosto vpliva na prebavni sistem, kar je razlog za slabost. Preverite kako umiriti hitro bitje srca.
Pospešeno bitje srca (palpitacije): Srce začne hitro ali nepravilno biti. To pogosto še poveča strah in lahko povzroči občutek, da bo oseba omedlela.
Mravljinci ali občutek ščemenja: Med paničnim napadom se pojavi občutek mravljinčenja ali ščemenja v rokah, nogah ali obrazu. To se zgodi zaradi hitrega dihanja (hiperventilacije), ki spremeni ravnovesje kisika in ogljikovega dioksida v krvi.
Težko dihanje: Mnogi imajo občutek, da ne morejo vdihniti dovolj zraka, kar lahko vodi do občutka zadušitve.
Znojenje: Znojenje je normalen odziv telesa na stres, a je med paničnim napadom je znojenje še veliko močnejše, kar povzroči neprijeten občutek.
Stiskanje v prsih: Pogost je občutek močnega pritiska ali stiskanja v prsnem košu, kar je lahko izjemno neprijetno in še povečuje občutek strahu, saj lahko človek pomisli, da ima težave s srcem.
Tresenje in drgetanje: Mišice se napnejo in začnejo nenadzorovano drgetati ali tresti. Ta občutek je lahko strašljiv, ker človek misli, da izgublja nadzor nad telesom.
Omotica ali vrtoglavica: Zaradi hitrega dihanja lahko pride do občutka, da se vse vrti ali da oseba izgublja ravnotežje. To povzroči občutek, da bo omedlela ali da bo izgubila nadzor, kar doda še več strahu.
Občutek vročine ali mraza: Med napadom lahko telo občuti nenadne spremembe temperature, kot da prehaja iz vročinskega vala v občutek mraza.
Čustveni simptomi
Panični napad ne povzroči samo telesnih simptomov, ampak tudi močne čustvene reakcije, ki lahko človeka popolnoma preplavijo.
Tukaj je nekaj pogostih čustvenih simptomov, ki se pojavijo med paničnim napadom:
Občutek groze in brezizhodnosti: Med napadom ima oseba pogosto občutek, da situacija nima izhoda, in doživlja popolno grozo. Ta občutek brezizhodnosti je zelo močan in lahko povzroči paniko, saj se zdi, kot da napad nikoli ne bo prenehal.
Strah, da se nam bo “zmešalo”: Med paničnim napadom človek lahko dobi občutek, da izgublja nadzor nad seboj ali nad svojimi mislimi. To lahko vodi do strahu, da bo “znorel” ali izgubil stik z realnostjo. Čeprav se to dejansko ne zgodi, je občutek lahko zelo resničen in strašljiv.
Občutek odtujenosti ali neresničnosti: Med napadom nekateri občutijo, kot da so ločeni od sveta ali da je vse okoli njih neresnično, kot v sanjah. Temu rečemo “derealizacija” in je pogosta reakcija na močno anksioznost in tesnobo. Oseba se počuti, kot da ni prisotna v lastnem telesu ali da se stvari dogajajo “izven nje,” kar še dodatno povečuje občutek panike.
Strah pred smrtjo: Eden najpogostejših občutkov med paničnim napadom je misel, da se bo zgodilo nekaj resnično groznega, na primer, da bo oseba umrla zaradi napada. Zaradi pospešenega bitja srca in težkega dihanja lahko človek dobi občutek, da doživlja resno zdravstveno težavo, čeprav napad v resnici ni nevaren.
Vedenjski simptomi
Vedenjski znaki paničnega napada so lahko prav tako intenzivni kot fizični simptomi. Med napadom se pogosto spremeni način, kako oseba zaznava svet okoli sebe in kako se odziva nanj.
Tukaj je nekaj vedenjskih znakov, ki so značilni za panični napad:
Strah pred napadom: Pri paničnih napadih se pogosto pojavi “strah pred strahom“, kar pomeni, da se človek boji, da bi se napad ponovil, ali da bi se počutil ujetega v napadu brez izhoda. Ta občutek sproži “vrtenje v krogu” – ker se oseba boji napada, začne postajati tesnobna, in to samo še povečuje verjetnost napada. Na koncu strah pred novim napadom vodi do dejanskega sprožitve napada.
Spremenjeno zaznavanje resničnosti: Med paničnim napadom se lahko zdi, kot da svet okoli osebe ni povsem resničen ali da je nekako “čuden”. Temu pravimo derealizacija. Oseba ima lahko občutek, kot da gleda skozi meglo ali da so stvari oddaljene, kot v sanjah. Poleg tega lahko doživlja tudi občutek odtujenosti od svojega telesa, kot da “ni prisotna” (temu pravimo depersonalizacija).
Težave pri komunikaciji: Med paničnim napadom ima oseba pogosto težave z govorjenjem ali izražanjem svojih misli. Lahko se počuti preveč preobremenjeno, da bi sploh spregovorila, ali pa besede preprosto “ne pridejo ven”. Ta občutek je lahko zelo strašljiv, saj oseba misli, da izgublja stik z okolico.
Izogibanje situacijam, ki bi lahko sprožile napad: Pogosto se oseba začne izogibati okoliščinam, ki bi lahko povzročile nov panični napad. Na primer, če je doživela napad v dvigalu, se bo morda začela izogibati vožnji z dvigalom. To izogibanje je način, kako oseba poskuša zaščititi samo sebe, a sčasoma lahko omeji njeno življenje in vsakodnevne dejavnosti.
Preberite več o psihosomatskih motnjah.
Se soočate s simptomi paničnega napada in ne veste, zakaj?
Vzrok za vaše težave se skriva globoko v vaši podzavesti – v delu možganov, ki ga sami težko dosežemo brez poznavanja nevrologije in čustvenih mehanizmov. Z uporabo tehnik, ki sem jih razvijala in izpopolnjevala skozi dolgoletno terapevtsko kariero, vam lahko pomagam dostopati do teh skritih spominov, jih predelati in tako razbremeniti vaš um in telo. S tem pa se bodo panični napadi končali.
Edini pogoj za to je, da ste vi pripravljeni narediti svoj del – to pomeni redno in dosledno sledenje mojim navodilom ter izvajanje tehnik, ki vas jih jih bom naučila.
Več o simptomih napada panike si preberite na vlastakuster.si.
Zakaj se panični napad pojavi
Panični napad izvira iz različnih dejavnikov:
- Genetika: Družinska zgodovina paničnih napadov poveča tveganje za razvoj panične motnje.
- Stres: Dolgotrajen ali intenziven stres sproži panične napade.
- Travme: Pretekle travmatične izkušnje prispevajo k razvoju paničnih napadov.
- Kemične spremembe v možganih: Neravnovesje kemikalij, kot so nevrotransmiterji, vpliva na pojav paničnih napadov.
- Zdravstvena stanja: Nekatera zdravstvena stanja, kot so težave s ščitnico, povzročijo simptome, podobne paničnim napadom.
Primeri situacij, zaradi katerih se pojavijo panični napadi
Panični napadi izvirajo iz različnih situacij in dejavnikov. Tukaj je nekaj primerov situacij, ki pogosto sprožijo panične napade:
- Prenaporno delovno breme: Dolgotrajno delo brez ustreznih odmorov lahko vodi v preobremenjenost in sproži panične napade.
- Pomembni življenjski dogodki: Dogodki, kot so poroke, selitve, rojstvo otroka ali smrt ljubljene osebe, lahko povzročijo intenziven stres.
- Finančne težave: Skrbi glede denarja in finančna negotovost lahko prispevajo k simptomom tesnobe in panike.
- Težave v medosebnih odnosih: Konflikti z družino, prijatelji ali sodelavci lahko povzročijo čustveno stisko.
- Travmatične izkušnje: Nesreče, naravne katastrofe ali nasilni dogodki lahko sprožijo panične napade tudi dolgo po tem, ko so se zgodili.
Kako prepoznati panični napad?
Panični napad prepoznamo po znakih, ki nakazujejo, da se napad približuje. Pomembno je zavedanje, da so simptomi sicer intenzivni, vendar pa je sam napad po sebi nenevaren.
Pomembno pa je razlikovati med paničnimi napadi in drugimi zdravstvenimi težavami, kot sta srčni napad ali astmatični napad. Čeprav so simptomi podobni, panični napad običajno traja kratek čas in ni nevaren.
Pravilno in pravočasno prepoznavanje paničnega napada nam omogoča hitrejše ukrepanje in lažje obvladovanje simptomov.
Razvoj panične mot
Panična motnja se pogosto razvije kot odziv na dolgotrajne stresne situacije ali težke življenjske izkušnje. Običajno se vse začne s prvim paničnim napadom, ki se zgodi nepričakovano in je lahko zelo strašljiv. Po tej izkušnji se marsikdo začne bati, da se bo panični napad ponovil, in ta strah pred strahom lahko sproži začarani krog.
Ko postanemo pozorni na telesne občutke, kot so hitro bitje srca ali občutek tesnobe, nas to še bolj vznemirja, saj mislimo, da nas čaka nov napad. Zaradi tega se začnemo izogibati določenim krajem ali situacijam, kjer smo napad že doživeli – kot so gneča, zaprti prostori ali javni prevoz. Sčasoma nas to omeji v življenju in ustvarja občutek ujetosti.
Na razvoj panične motnje vplivajo tudi genetika, stresne situacije in psihološka občutljivost na telesne spremembe. Vse to lahko povzroči, da se telo odziva, kot da smo v nevarnosti, tudi če v resnici nismo. Dobra novica pa je, da se s pravim pristopom in tehnikami da prekiniti ta krog in uspešno obvladovati simptome panične motnje.
Kaj storiti med paničnim napadom?
Ko se človek s pomočjo terapije postopoma osvobodi nakopičenih čustvenih bremen, je manj verjetno, da bo doživel nov panični napad.
Če menite, da ima nekdo panični napad, mirno pristopite k njemu, preverite, ali res gre za napad panike, in jo vprašajte, ali potrebuje pomoč. Če niste prepričani, ali gre za panični napad ali pa morda za resnejše stanje, kot je srčni zastoj, preverite dihanje in pulz ter po potrebi nudite prvo pomoč in pokličite nujno medicinsko pomoč na telefonsko številko:
Poskušajte osebo pomiriti – povejte ji, da se ji ne bo zgodilo nič hudega, in sami ostanite mirni. Govorite počasi in jasno ter jo vprašajte, kako ji lahko pomagate.
Ne poskušaj dopovedati osebi, da “pretirava” – to bi lahko naredilo stvari še hujše. Namesto tega ji pomagaj, da se osredotoči na dihanje: naj diha počasi, mirno in globoko, da se bo začela sproščati. Če začne občutiti vrtoglavico, ker prehitro diha (temu pravimo hiperventilacija), ji lahko svetuješ, naj diha v papirnato vrečko ali pa v svoje dlani.
Kako si lahko sami pomagate med paničnim napadom
Panični napadi so resnično stanje, vendar jih je mogoče obvladovati in premagati. Tukaj je nekaj dodatnih korakov, ki vam lahko pomagajo:
Izogibanje sprožilcem
Prepoznajte situacije ali kraje, ki sprožijo panične napade, in poskusite omejiti izpostavljenost tem sprožilcem. To ne pomeni, da se morate popolnoma izogibati določenim dejavnostim, vendar je pomembno, da se zavedate svojih sprožilcev in se nanje pripravite.
Učenje sprostitvenih tehnik
Tehnike, kot so meditacija, joga in progresivna mišična relaksacija, lahko pomagajo zmanjšati simptome stresa. Te tehnike vam pomagajo umiriti um in telo, kar zmanjšuje verjetnost paničnih napadov.
Podpora bližnjih
Pogovorite se z družino ali prijatelji o svojih občutkih in poiščite njihovo podporo. Vključitev bližnjih v vaše življenje in delitev vaših izkušenj lahko pomaga zmanjšati občutek osamljenosti in stiske.
Skrb za redno spanje
Dober spanec je ključnega pomena za duševno zdravje. Poskrbite za rutino pred spanjem, ki vključuje sprostitvene dejavnosti, kot sta branje ali poslušanje pomirjujoče glasbe. Izogibajte se uporabi elektronskih naprav pred spanjem, saj modra svetloba lahko moti vaš spanec.
Postavljanje meja
Naučite se reči “NE” nepotrebnim in izčrpavajočim obveznostim. Pomembno je, da znate postaviti meje tako na delovnem mestu kot v osebnem življenju. Osredotočite se na naloge, ki so resnično pomembne, in ne dovolite, da vas drugi preobremenijo s svojimi zahtevami.
Sprejemanje podpore
Bodite pozorni na znake prekomernega stresa ali izčrpanosti ter poiščite ustrezno podporo in počitek. Ne bojte se poiskati strokovne pomoči, če opazite simptome paničnih napadov. Terapevt vam lahko pomaga razumeti in obvladovati stresne situacije ter vzpostaviti zdrav način življenja.
Napišite seznam vseh bolečih trenutkov iz preteklosti.
Ena od tehnik, ki vam lahko pomaga pri premagovanju paničnega napada je pisanje seznama vseh neprijetnih dogodkov iz svojega življenja, katere nato sistematično predelamo. S tem postopomalahko iz telesa odstranimo veliko čustvenega in telesnega neugodja, zaradi katerega prihaja do paničnih napadov.
Vključite tudi tiste trenutke, za katere se vam zdi, da vas ne bremenijo več. Velikokrat dogodke predelamo na razumski ravni, podzavestna prepričanja pa ostanejo.
Nekoč mi je neka gospa rekla, da je zelo presenečena, da res ne veš, kaj je v tebi, dokler ne greš v svojo globino.
Zato naslovite vsak težek dogodek.
Pri pisanju seznama neprijetnih dogodkov si ne zapisujte celotnega dogodka. Dovolj je, da vsakemu dogodku daste naslov, tako boste vedeli, za kateri dogodek gre.
Pazite, da ne boste presplošni.
Zelo je pomembno, da ste čim bolj natančni: Neprimerni naslovi bi bili (ker so preveč splošni):
- »Mama me nikoli ni imela rada.«
- »Oče me je vedno kritiziral.«
Primerni naslovi pa so (ker so dovolj določni):
- »Takrat, ko me je oče osmešil pred mojimi prijatelji.«
- »Takrat, ko se je mama jezila name, ker sem polil po kuhinji.«
- »Takrat, ko me je sošolec na nastopu osramotil.«
- »Takrat, ko mi je učiteljica rekla, da nisem za nobeno rabo.«
Vsakemu dogodku določite intenzivnost od 0 do 10.
Zdaj, ko ste zapisali seznam vseh dogodkov, se ustavite pri vsakem od njih in pomislite, kaj se je dogajalo v tem dogodku. Opazujte, kaj čutite v telesu ZDAJ, TA TRENUTEK, ko pomislite na dogodek.
Ali se ob tej misli vzbudijo kakšna čustva, ali čutite žalost, jezo, zamero, nemir? Morda vas stiska v prsih, ali čutite cmok v grlu, ali pa napetost v želodcu.
Za začetek ocenite, kako močan je neprijeten občutek ZDAJ, TA TRENUTEK Oceno si lahko zapišete na lestvico od 0 do 10 – pri čemer 0 pomeni, da nimate nobenih neprijetnih občutkov, in 10 pomeni, da je neprijeten občutek res zelo močan.
Zapisovanje ocen ob vsakem takem dogodku vam pomaga razumeti, kako močno določene stvari vplivajo na vaše počutje. To zavedanje je prvi korak k izboljšanju. Ko vidite, kako močno vas nekaj prizadene, lažje poiščete prave načine in pomoč za obvladovanje teh občutkov.
Če želite izvedeti več o tem, kako se spopasti s temi občutki in premagati panične napade, vas vabim na brezplačen pogovor. Skupaj bomo raziskali, kaj vas muči, in poiskali rešitev, ki vam bo pomagala, da se boste bolje počutili.
Cenite vsak napredek
Če ne boste dovolj pozorni na spremembe, jih boste zlahka spregledali in kar pozabili, da vas je prej marsikaj zelo motilo. Predlagam vam, da cenite vsak napredek.
Zapišite si, kako ste se počutili prej in kako se počutite potem. Ljudje smo narejeni tako, da kar pozabimo, kako nam je bilo prej težko, in če predelujemo pretekle dogodke, se včasih zgodijo spremembe tako hitro, da se jih sploh ne zavedamo.
Vendar je zelo pomembno, da opazite napredek in ga cenite in ste zanj tudi hvaležni. To vam bo dalo vztrajnosti, da boste s procesom nadaljevali.
Če jemljete zdravila, jih morda ne boste več potrebovali. Ko boste iz svojega telesa odstranili nakopičena negativna čustva, bo vaše telo začelo delovati mnogo bolje, s tem pa se bo izboljšalo vaše splošno zdravstveno stanje.
Kadar boste čutili, da se počutite dosti bolje, se pogovorite s svojim zdravnikom o nadaljnjem jemanju zdravil.
Kako premagati panični napad s celostnim pristopom
Mnogi se ob paničnih napadih najprej odločijo obiskati osebnega zdravnika, ki jih napoti na laboratorijske preiskave. Po prejemu rezultatov preiskav pa le-ti največkrat pokažejo, da smo popolnoma zdravi.
Morda se šele takrat zavemo, da naša težava ne izhaja iz fizičnega zdravja, temveč iz duševnih in čustvenih stisk. Mnogi zmotno mislijo, da bo bolniški dopust in počitek dovolj, da panični napadi izzvenijo.
Čeprav je nujno, da vzamemo pavzo in svoje zdravje postavimo na prvo mesto, je najpomembneje, da poiščemo najbolj stresne situacije iz preteklosti, ki so povzročile notranje rane na čustvenem, miselnem in energijskem nivoju ter jih s pomočjo terapevtskega strokovnjaka predelamo.
Terapevtski pristopi
Pri svojem delu verjamem v celostni pristop in obojestransko sodelovanje, kar prinese najbolj učinkovite in trajne rezultate. Na mojih terapijah vas vodim skozi čustven proces, kjer se osvobodite “notranje umazanije” in kjer spremenite negativne podzavestne vzorce, ki so vas pripeljali do paničnih napadov.
Celostna terapija vas pripelje do
- zaupanja vase,
- notranjega miru,
- povrnjenega spanca,
- mirnih noči
- in nove samopodobe,
ki temelji na iskreni ljubezni do sebe, notranje moči ter sposobnosti za ponovno opravljanje stvari, ki jih imate radi.
Pika se je spopadala s hudimi paničnimi napadi (panika v avtu, na morju, smučanju, …)- več o njenih težavah in kako je te težave rešila pa vam zaupa v spodnjem videu.
Postanite močni kot Pika.
Naj vam pomagam, da premagate panične napade in si povrnete notranjo moč.
Zmorete!
Če želite bolje razumeti delovanje svojih misli in čustev ter nastanek podzavestnih vzorcev obnašanja, vas vabim, da si popolnoma brezplačno preberete mojo novo knjigo “Kako premagati anksioznost”.
Naučili se boste prisluhniti svojemu telesu, ga razumeti in doseči notranji mir.
S pomočjo knjige boste:
- Raziskali pojme anksioznosti, stresa, tesnobe in napadov panike.
- Razumeli, kako čustvene rane iz otroštva vplivajo na nas.
- Razumeli boste svoj notranji svet in prepoznali signale, ki jih telo pošilja.
- Poglobljeno razumevanje čustev vam bo olajšalo terapevtski proces, saj boste bolje razumeli povezavo med telesom, mislimi in podzavestjo.
Prenesite svoj brezplačni izvod knjige zdaj in začnite svojo pot k boljšemu razumevanju telesa in uma.
Panični napadi in vpliv na življenje
Panični napadi močno vplivajo na naše vsakdanje življenje, saj prinašajo številne izzive in ovire:
- Omejevanje aktivnosti: Začnemo se izogibati situacijam, ki bi lahko sprožile napad, kar vodi v omejevanje družabnega življenja in vsakodnevnih aktivnosti.
- Anksioznost in stres: Stalni strah pred ponovitvijo napada povzroči kronično anksioznost ali celo anksiozno motnjo.
- Socialna anksioznost: Težave pri razumevanju in komuniciranju o težavah privedejo do poslabšanja socialnih odnosov.
- Delovne težave: Motnje koncentracije in motivacije vplivajo na delovno uspešnost.
- Strah pred strahom: Razvije se lahko strah pred ponovnim napadom, kar otežuje vsakodnevne odločitve in izbire.
Kljub tem izzivom se panične napade obvladuje s pravočasnim in ustreznim odpravljanjem negativnih čustvenih in stresnih vzorcev v naši podzavesti.
Sodelovanje s terapevtom, s katerim se skupaj podate v vašo preteklost, od koder panični napadi izvirajo nam pomaga, da pridobimo nadzor nad svojim življenjem.
V mojem programu Notranji mir z 95% uspešnostjo odpravljam vzroke za nastanek paničnih napadov in vam pomagam doseči mirno in bolj kvalitetno življenje.
Življenje s strahom pred paničnim napadom je izjemno naporno, saj le-ta onemogoča normalno življenje.
Zaključek – panični napad
Zdaj, ko smo pregledali vse ključne aspekte paničnih napadov, bi rada povzela 5 glavnih točk, ki smo jih obravnavali:
- Prepoznavanje znakov: Pomembno je, da znamo prepoznati simptome paničnih napadov, kot so hitro bitje srca, težko dihanje in občutek izgube nadzora.
- Ugotavljanje vzrokov: Razumevanje vzrokov za panične napade je ključno. To vključuje preobremenjenost na delovnem mestu, težave v medosebnih odnosih, travme iz otroštva in negativni čustveni vzorci v podzavesti.
- Sprejemanje pomoči: Ne bojte se poiskati pomoči pri strokovnjaku, če opazite simptome paničnih napadov. Terapevt vam pomaga razumeti in obvladovati stresne situacije ter vzpostaviti zdrav način življenja.
- Sprememba življenjskih navad: Vključevanje zdravih navad, kot so redna telesna aktivnost, dovolj spanja, tehnike sproščanja stresa in uravnotežena prehrana, pomaga pri preprečevanju in obvladovanju paničnih napadov.
- Postavljanje meja in prioritete: Naučite se postavljati meje pri delu in v osebnem življenju ter se osredotočiti na naloge, ki so resnično pomembne. To vam pomaga zmanjšati občutek preobremenjenosti in izčrpanosti.
Panične napade je mogoče učinkovito preprečiti v nekaj mesecih (običajno v 3, v najtežjih primerih v 6 mesecih) s pravimi tehnikami in podporo.
Zavedam se, da s tem dajem velike obljube.
A to ne bi izjavila, če ne bi bila trdno prepričana, da delam nekaj, kar resnično deluje.
Poleg lastnih izkušenj s paničnimi napadi imam za sabo več kot 3800 Slovenk in Slovencev, ki so se trajno rešili čustvenih bremen.
Veliko ljudi se je obrnilo name prav zaradi paničnih napadov, potem ko jim druge metode niso pomagale.
Še enkrat vas vabim, da se prijavite na popolnoma brezplačen in neobvezujoč uvodni pogovor.
Skupaj bomo raziskali vaše specifične težave in se poglobili v čustveni svet, kjer se skrivajo vzroki za vaše stiske.
Preberite tudi druge članke na našem blogu o paničnih napadih.
Viri – panični napad
- Ehlers, A., Hofmann, S. G., Herda, C. A., & Roth, W. T. (1994). Klinične značilnosti fobije pred vožnjo. Journal of Anxiety Disorders, 8(4), 323–339. https://doi.org/10.1016/0887-6185(94)00021-2
- Kuster, V. (2019). Tapkanje odpravi negativne misli in občutke.
- Kuster, V. (2023). Moja nova samopodoba.
- Roth, W. T. (2005). Fiziološki kazalniki za anksioznost: motnja panike in fobije. International Journal of Psychophysiology, 58(2-3), 190–198. https://doi.org/10.1016/j.ijpsycho.2005.01.015
- White, D. R., Hepworth, D. P., & Zidar, M. S. (2018). Pošiljanje besedil med vožnjo: Ali gre samo za moralno paniko? Deviant Behavior, 39(11), 1387–1397. https://doi.org/10.1080/01639625.2018.1479915
- American Psychiatric Association. (2013). Diagnostic and statistical manual of mental disorders (5th ed.). Arlington, VA: American Psychiatric Publishing.
- Craske, M. G., & Stein, M. B. (2016). Anxiety. The Lancet, 388(10063), 3048-3059.
