Katere anksiozne motnje poznamo in kako jih trajno premagati

Anksiozna motnja predstavlja skupino duševnih stanj, katere spremlja občutek kronične tesnobe. Ljudje s to motnjo, jo pogosto opisujejo kot stalno:

• zaskrbljenost,
• napetost,
• strah,
• živčnost,
• nemir, …

Zaradi teh občutkov pogosto občutimo simptome, med katerimi so najpogostejši:

• hitro razbijanje srca,
• potenje,
• tresenje rok,
• mravljinci ,
• slabost in vrtoglavica,
• ali pa občutek, da bomo izgubili nadzor nad samim sabo.

S tem, ko odpravite anksiozno motnjo:

• boste lahko ponovno zaživeli normalno
• se boste znebili stalne zaskrbljenosti, napetosti in občutka nemira
• boste zaživeli brez številnih strahov in fobij
• boste izboljšali lastno samopodobo

Vrste anksioznih motenj

1. Generalizirana anksiozna motnja (GAM)

Kako jo prepoznate?
Če se vam zdi, da imate velike skrbi za zelo nepotrebne stvari in da vaš um nikoli ne more “ugasniti”, bi lahko šlo za GAM. Tesnoba se ne pojavi samo občasno, ampak je vedno prisotna v ozadju vašega razmišljanja.

Simptomi:

• Konstantna zaskrbljenost glede vsakodnevnih stvari (zdravje, finance, služba).
• Občutek, da se bo nekaj slabega zgodilo, brez razloga.
• Napetost v telesu, pogosto bolečine v mišicah.
• Težave s spanjem zaradi pretiranega razmišljanja.
• Utrujenost, tudi če čez dan niste bili fizično aktivni.

Primer: Nekdo z GAM lahko cele dneve razmisšja, ali je dovolj dober v službi, ali bo imel dovolj denarja za plačevanje računov, ali je njegova družina res srečna – tudi če ni nobenega razloga za takšne skrbi.

2. Socialna anksiozna motnja (socialna fobija)

Kako jo prepoznate?
Vas je strah govoriti pred ljudmi ali se družiti, ker mislite, da se boste osramotili? Če se izogibate družbenim situacijam zaradi občutka sramu ali strahu pred sodbami drugih, je to morda socialna anksioznost.

Simptomi:

• Strah pred nastopanjem pred ljudmi ali sodelovanjem v pogovorih.
• Rdečica, potenje, tresenje ali občutek slabosti v družbenih situacijah.
• Strah pred kritiko ali zavrnitvijo.
• Izogibanje dogodkov, kjer bi morali govoriti ali biti v središču pozornosti.
• Po druženju premlevanje, kaj vse ste “naredili narobe”.

Primer: Morda odklanjate povabila na druženja in zabave, ali pa ste raje tiho na sestankih, ker vas je strah, da se drugi ne bi strinjali z vami ali pa vas kritizirali. Tudi preprost obisk trgovine se lahko zdi stresen, ker vas skrbi, kaj si bodo mislili drugi.

3. Panična motnja

Kako jo prepoznate?
Nenadoma začutite izjemno močan strah, kot da ste v življenjski nevarnosti, čeprav ni nobene resnične grožnje. Napadi panike se pojavijo nepričakovano in so zelo intenzivni.

Simptomi:

• Pospešeno bitje srca ali občutek, da vam bo “razneslo”srce.
• Občutek, da ne morete dihati ali da se dušite.
• Potenje, tresenje ali vrtoglavica.
• Občutek nerealnosti ali izgube nadzora.
• Strah pred smrtjo ali omedlevico.

Primer: Med vožnjo avta naenkrat začutite, da ne morete dihati, srce vam razbija, naenkrat občutite izjemno tesnobo in imate občutek, da boste umrli – čeprav je promet umirjen in ni nobene očitne nevarnosti. To je panika med vožnjo o kateri pišem tukaj.

4. Specifične fobije

Kako jih prepoznate?
Močan strah pred določenimi stvarmi ali situacijami, ki vas tako prestrašijo, da jih začnete načrtno izogibati.

Simptomi:

• Intenzivna tesnoba ali panika ob srečanju z določenim sprožilcem (npr. višine, pajki, kri).
• Izogibanje krajev ali situacij, kjer bi lahko naleteli na sprožilec.
• Občutek nemoči ali pretirane reakcije, ki jo ne morete nadzorovati.

Primer: Če imate fobijo pred pajki, se dobite strah pred sobo ali celo stanovanjem, kjer ste ga videli, ne glede na to, kako majhen je.

Najpogostejše fobije v Sloveniji so:

1. Arahnofobija – strah pred pajki.
2. Ofidiofobija – strah pred kačami.
3. Akrofobija – strah pred višino.
4. Klaustrofobija – strah pred zaprtimi prostori.
5. Aerofobija – strah pred letenjem.
6. Trypanofobija – strah pred injekcijami ali iglami.
7. Astrafobija – strah pred nevihtami.
8. Agorafobija – strah pred odprtimi prostori ali množicami.

Približno 20–30 % ljudi v življenju doživi eno od oblik anksioznih motenj, pri čemer so generalizirana anksiozna motnja (okoli 3 %), socialna anksiozna motnja (približno 7 %), panična motnja (2–3 %) in specifične fobije (7–9 %) med najpogostejšimi.

5. Agorafobija

Agorafobija spada med anksiozne motnje, ker pri njej ne gre samo za strah pred eno specifično stvarjo ali situacijo, kot je to pri drugih fobijah, temveč močna in konstantna tesnoba, ki se pojavi zaradi številnih okoliščin, so na primer na odprtih prostorih, v velikih množicah ali na javnih prevozih.

Kako jo prepoznate?
Strah vas je biti na mestih, kjer bi se počutili ujete ali brez možnosti pomoči, če bi se zgodilo kaj slabega. Pogosto vodi v izogibanje javnih krajev.

Simptomi:

• Strah pred odprtimi prostori, množicami ali javnim prevozom.
• Izogibanje situacijam, kjer bi težko ušli ali našli pomoč.
• Panični občutki, ko ste v takšnih situacijah.

Primer: Morda ne greste na koncert ali v kino, ker vas skrbi, kako boste prišli ven, če vas bo zajela panika ali panični napad.

6. Ločitvena anksioznost

Kako jo prepoznate?
Strah vas je ločitve od ljubljene osebe ali osebe, s katero se počutite varni. Čeprav je ta motnja pogosta pri otrocih, se lahko pojavi tudi pri odraslih.

Simptomi:

• Prekomerna zaskrbljenost, da se bo ljubljeni osebi nekaj zgodilo.
• Težave z ločitvijo, tudi za kratek čas.
• Težave s spanjem, ko ljubljena oseba ni v bližini.

Primer: Morda partnerja preveč pogosto kličete ali preverjate če je vse v redu. Zelo pogosta je pri starših, ki so pretirano zaskbljeni ali navezani na otroka, ki gre prvič v vrtec ali šolo.

7. Selektivni mutizem

Kako ga prepoznate?
V nekaterih situacijah enostavno ne morete govoriti, čeprav v drugih situacijah normalno komunicirate. Ta motnja je pogostejša pri otrocih, a se lahko nadaljuje tudi v odraslosti .

Simptomi:

• Nezmožnost govora v določenih situacijah, kljub temu, da sicer nimate težav z govorom.
• Intenzivna tesnoba ob poskusu komuniciranja.
• Izogibanje situacijam, kjer bi morali govoriti.

Primer: Otrok, ki doma popolnoma normalno komunicira, v šoli ne spregovori niti besede, ker ga tesnoba čisto ohromi.

Posttravmatska stresna motnja in obsesivno-kompulzivna motnja

PTSM in OKM sta po DSM-5 ne spadata med klasične anksiozne motenje, ker vključujeta specifične simptome:

• PTSM je povezan s posledicami travme, kot so flashbacki in nočne more.
• OKM pa vključuje vsiljive misli in kompulzivna dejanja, ki presegajo običajno tesnobo.

Kljub temu ju spremljajo tesnobni simptomi, zaradi česar ju pogosto povezujemo z anksioznostjo.

Simptomi:

• PTSM: ponovni spomini na travmo, izogibanje sprožilcem, stalna napetost.
• OKM: obsesivne misli, kompulzivna dejanja, izguba nadzora nad vedenjem.

Sklep: Čeprav sta zdaj ločeni motnji, ostajata močno povezani s tesnobo v vsakdanjem življenju.

Vem, da vam je težko

Ampak pomembno je vedeti, da zaradi anksioznih težav ne boste umrli, niti se vam ne bo zgodilo nič hudega.

Če le pravilno in pravočasno ukrepamo.

Z ustreznimi pristopi in rešitvami lahko anksiozno motnjo premagate v le 3 mesecih (90 dneh). Pomagam vam premagati najhujše simptome in vam pomagamo, da ponovno prevzamete nadzor nad svojimi čustvi in svojim življenjem.

Za trajno odpravo anksioznih motenj je potrebna strokovna terapevtska pomoč. Motnje popolnoma razrešimo, če:

• Pozdravimo čustvene bolečine, ki so se nabrale zaradi preteklih slabih izkušenj.
• Spremenimo podzavestne vzorce.
• Odpravimo nakopičene občutke
  • ogroženosti,
  • nevarnosti
  • in strahu iz telesa.

Te negativne občutke nosimo s seboj skozi življenje, iz zgodnjega otroštva do odrasle dobe.

Celostna terapija Notranji mir omogoča razgradnjo teh vzorcev in prepričanj, ki nas ovirajo v življenju. Program ne omilitvi zgolj simptomov, temveč odpravi tudi njihovih pravi vzrok, zaradi česar izpuhti ogromna količina stresa.

Terapijo izvajam prek spletne aplikacije Zoom, kar vam omogoča anonimno in zasebno sodelovanje, kar iz vašega doma. Tako se z mojim vodenjem najbolj učinkovito soočite s travmatičnimi dogodki iz preteklosti. Cilj terapije je trajna sprememba vaših podzavestnih prepričanj in da se naučite tehnik in postopkov, s katerimi boste lahko sami nadzorovali svoje občutke ter premagovali stiske, s katerimi se soočamo skozi vse življenje.

👉 Pridružite se programu Notranji mir in naredite korak proti trajnemu notranjemu ravnovesju.

Več člankov na tamo paničnih napadov najdete tukaj.

Kaj je anksiozna motnja?

Anksiozna motnja je duševno zdravstveno stanje, ki povzroča pretirano in dolgotrajno skrb ali strah, ki omejuje naše vsakdanje življenje.

Vsi ljudje občasno doživljamo stres in anksioznost, kot odziv na stresne situacije, vendar je za ljudi z anksiozno motnjo značilna intenzivnejša in dolgotrajnejša huda anksioznost, ki s sabo prinese pretirane stresne simtome.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) trpi za anksioznimi motnjami več kot 260 milijonov ljudi po vsem svetu.

Razlika med anksioznostjo in anksioznimi motnjami

Razlika med anksioznostjo in anksiozno motnjo je v

• intenzivnosti,
• trajanju
• in vplivu na življenje.

Anksioznost (Običajna anksioznost):

• Anksioznost je normalen in naraven čustveni odziv, ki ga doživimo v stresnih situacijah, kot so izpiti, javno nastopanje ali pomembni življenski dogodki.
• Deluje kot opozorilni sistem, ki nas pripravi na soočanje z izzivi ali nevarnostmi. Lahko nas motivira, da smo bolj pozorni in pripravljeni.
• Običajna anksioznost je začasna in mine, ko stresna situacija mine. Npr., ko opravimo pomemben projekt ali končamo javni nastop, se občutki tesnobe zmanjšajo ali celo izginejo.
• Anksioznost ne prevzame nadzora nad vsakodnevnim življenjem in ne vpliva na naše delovanje ali kakovost življenja.

Anksiozna motnja:

• Anksiozna motnja je po drugi strani kronično stanje, pri katerem so občutki tesnobe močni, vztrajni in se pojavljajo brez očitnega vzroka. Te občutke ljudje doživljajo vsakodnevno in celodnevno.
• Anksiozna motnja močno vpliva na kakovost življenja in ovira našo sposobnost opravljanja vsakodnevnih nalog.
• Poleg občutka tesnobe lahko vključuje fizične simptome, kot so:
  • Pospešen srčni utrip
  • Težave z dihanjem
  • Tresenje
  • Potenje
  • Omotica
• Za razliko od običajne anksioznosti, so občutki tesnobe pri anksiozni motnji izjemno težko nadzorovani brez strokovne terapevtske pomoči.
• Različne vrste: Obstajajo različne oblike anksioznih motenj, kot so
  • generalizirana anksiozna motnja,
  • panična motnja,
  • socialna anksiozna motnja,
  • fobije,
  • obsesivno-kompulzivna motnja
  • in posttravmatska stresna motnja.

Glavna razlika:

Medtem ko je običajna anksioznost naravni odziv na stresne situacije in ima pogosto koristen učinek, je anksiozna motnja pretirana, vztrajna in omejujoča. Osebe z anksiozno motnjo doživljajo tesnobo tudi takrat, ko zanjo ni očitnih stresorjev.s

V spodnji tabeli si lahko ogledate podrobe razlike med anksioznostjo in anksioznimi motnjami.

Več člankov na temo anksioznosti najdete na Vlasta Kuster anskioznost.

Vzroki anksioznih motenj

Okoljski dejavniki

Travmatični dogodki iz otroštva: Dogodki, kot so

• fizično ali psihično nasilje,
• spolna zloraba,
• čustvena zloraba,
• izguba bližnje osebe
• ali dolgotrajno zanemarjanje,

povzročijo globoke čustvene rane. Te rane nas lahko spremljajo skozi vse življenje in vplivajo na našo sposobnost obvladovanja simptomov stresa in skrbi, če jih ne uspešno odpravimo.

Nezaceljene čustvene rane iz preteklosti nas zaznamujejo in ustvarijo podzavestne vzorce razmišljanja, ki prispevajo k razvoju anksioznih motenj.

Kronični stres in neugodne življenjske razmere, kot so finančne težave, težave v odnosih ali delo v zelo stresnem okolju, prispevajo k razvoju anksioznih motenj. Dolgoročna izpostavljenost stresu oslabi našo sposobnost obvladovanja novega stresa, kar vodi v začarani krog anksioznosti.

Genetski dejavniki

Genetski dejavniki igrajo pomembno vlogo pri razvoju anksioznih motenj. Družinska zgodovina anksioznih motenj povečuje verjetnost, da bomo razvili to motnjo.

Če so naši starši ali sorodniki trpeli zaradi anksioznosti, smo bolj nagnjeni k razvoju podobnih simptomov.

Psihološki dejavniki

Podzavestni vzorci razmišljanja so pogosto povezani z našimi otroškimi izkušnjami in načinom, kako smo se naučili odzivati na stresne situacije.

Osebnostne lastnosti, kot so

• perfekcionizem,
• nizka samozavest,
• slaba samopodoba
• in slabe strategije za obvladovanje stresa,

samo še povečajo tveganje za razvoj anksioznih motenj.

Travmatične izkušnje in način, kako smo jih predelali, vplivajo na naše duševno zdravje. Pogosto se podzavestno odzivamo na situacije na podlagi preteklih izkušenj, kar vodi v pretirano skrb in strah.

Vsak posameznik je edinstven, zato je pomembno, da se pri odpravljanju simptomov upoštevajo vsi vidiki, vključno z genetskimi, okoljskimi in psihološkimi dejavniki.

Ali se tudi vi soočate z katero od anksioznih motenj?

Prisrčno vas vabim, da si preberete in spoznate celovito terapijo Notranji mir, s katero lahko že danes začnete premagovati svoje težave. Že po samo nekaj terapijah boste občutili veliko razliko v počutju in kako se negativna čustva sproščajo iz vas.

Pomagala vam bom, da boste ponovno našli notranji mir in srečo. Ne oklevajte, temveč naredite korak proti boljšemu jutri.

Kako premagati anksiozne motnje

Zdravila

Odpravljanje anksioznih motenj običajno vključuje kombinacijo terapij in tehnik samopomoči. Psihoterapevti pa vam največkrat samo predpišejo zdravila, kot so:

1) Antidepresivi (SSRI in SNRI): Zmanjšujejo simptome anksioznosti in depresije, vendar lahko povzročijo

• slabost,
• nespečnost,
• zmanjšan libido,
• povečanje telesne mase
• in povečano tveganje za samomorilne misli.

Ne rešujejo negativnih podzavestnih vzorcev in čustvenih ran iz preteklosti, temveč le lažno izboljšajo počutje.

2) Benzodiazepini: Hitro delujejo in zmanjšujejo akutno anksioznost, ampak lahko povzročijo

• zaspanost,
• omotico,
• odvisnost
• in toleranco, kar vodi do zlorabe.

3) Beta blokatorji: Zmanjšujejo fizične simptome anksioznosti, kot so palpitacije in tresenje, vendar lahko povzročijo

• utrujenost,
• počasnejši srčni utrip
• in težave z dihanjem.

4) Antikonvulzivi: Zmanjšujejo simptome anksioznosti brez velikega tveganja za odvisnost, vendar lahko povzročijo

• omotico,
• zaspanost
• in težave s koncentracijo.

Zdravila samo začasno zmanjšajo simptome, vendar ne rešijo globljih vzrokov anksioznosti. Pomembno je delati na prepoznavanju in spreminjanju negativnih miselnih vzorcev ter zdravljenju čustvenih bolečin, da lahko trajno premagamo anksiozne motnje.

Tehnike samopomoči

Prehrana

Prehrana igra pomembno vlogo pri obvladovanju anksioznosti:

Hrana, ki pomaga: Živila, bogata z omega-3 maščobnimi kislinami, magnezijem in vitaminom D, pomagajo zmanjšati anksioznost. Sem sodijo

• losos,
• orehi,
• semena,
• temna čokolada
• in listnata zelenjava.

Prehranski dodatki: Dodatki, kot so

• melatonin,
• probiotiki
• in zeliščni pripravki (npr. šentjanževka),

lahko pomagajo pri obvladovanju simptomov.

Vadba in fizična aktivnost

Redna telesna aktivnost je ključna za obvladovanje anksioznosti:

Najboljše vrste vadbe: Aerobna vadba, kot so

• tek,
• plavanje,
• tek,
• ples
• in kolesarjenje,

ter vadbe za umiritev, kot so

• raztezne vaje,
• joga,
• tai chi
• in vodene sprostitvene vaje.

Tehnike dihanja za takojšnje zmanjšanje anksioznosti

Tehnike dihanja so lahko zelo učinkovite, če so izvajane pravilno

Praktični vodič za dihalne vaje:

1. Vdihnite skozi nos,
2. štejte do 4,
3. zadržite dih za 4 sekunde,
4. izdihnite skozi usta za 4 sekunde.
5. Ponovite večkrat, dokler se ne umirite.

Povezava med spanjem in anksioznostjo

Kakovosten spanec je ključnega pomena za obvladovanje anksioznosti.

Kako izboljšati kakovost spanja?

1. Ustvarite si redno spalno rutino.
2. Izogibajte se kofeinu in alkoholu pred spanjem.
3. Ustvarite mirno spalno okolje.
4. Uporabite tehnike sproščanja pred spanjem, kot so
   • dihalne vaje,
   • branje
   • ali topla kopel/tuš.

Obvladovanje anksioznosti v vsakdanjem življenju

1. Organizirajte svoj čas,
2. postavite si realne cilje
3. in se izogibajte pretiranemu perfekcionizmu.

Tehnike sproščanja: Poleg dihalnih vaj so koristne tudi

• meditacija,
• vizualizacija
• in progresivna mišična relaksacija.

Naučite se prepoznati stresne sprožilce in razvijte strategije za njihovo obvladovanje, kot so

• občasni odmori,
• pogovori s prijatelji
• in ukvarjanje s prijetnimi dejavnostmi.

Celostna terapija

Terapija je vrsta svetovanja, ki vam pomaga razumeti, kako vaša čustva vplivajo na vaše vedenje in je ključna za dolgoročno lajšanje in odpravljanje simptomov anksioznosti.

• Individualizirana terapija se prilagaja posameznikovim potrebam in spodbuja osebno rast ter razvoj skozi samorefleksijo.

• Med tem, ko pa skupinske terapije pomagajo s podporo skupine in izmenjavo izkušenj, kar omogoča učenje novih strategij za obvladovanje simptomov ter spodbuja socialne veščine in psihološko rast.

• Na terapiji se boste prav tako naučili različne tehnike obvladovanja stresa in sprostitve, da boste po zaključku terapije znali sami čistiti čustvene rane, ki se nam odpirajo skozi celotno življenje.

Na kaj moram biti pozoren pri izbiri terapevta

Pri izbiri terapevta je najpomembneje, da se ob njem počutite slišane, razumljene in sprejete. Pomembno je tudi, da ima terapevt ustrezne izkušnje z obravnavo anksioznosti ter da je predan izboljšanju vašega počutja in zdravja.

Tudi za vas obstaja rešitev.

Terapevta povprašajte po rezultatih preteklih strank, saj vam ti najbolje prikažejo, kakšne spremembe lahko pričakujete zase.

Pogovorne terapije običajno trajajo več let, kar je zelo dolgo obdobje za ljudi s hudo anksioznostjo.

Prav zato sem na podlagi 13-letnih izkušenj ustvarila program Notranji mir, ki vas v 90 dneh pripelje do trajnih rezultatov.

S svojim delom sem pomagala več kot 3800 Slovenkam in Slovencem, ki so že po nekaj terapijah opazili izboljšave.

Po treh mesecih rednega dela, na individualnih in skupinskih terapijah, pa so se v vsakdanje življenje vrnili sproščeni, mirni in samozavestni, pri čemer je huda anksioznost popolnoma izzvenela.

Vabim vas, da si preberete več o moji celostni terapiji Notranji mir.

Uspešne zgodbe mojih klientov

S klikom na spodnjo sliko si lahko preberete uspešne zgodbe mojih strank, med njimi zgodbo Gregorja, ki je s pomočjo moje terapije uspešno premagal

• anksioznost,
• tesnobo
• in panične napade.

Če želite bolje razumeti delovanje svojih misli in čustev ter nastanek podzavestnih vzorcev obnašanja, vas vabim, da si popolnoma brezplačno preberete mojo knjigo “Kako premagati anksioznost”.

Naučili se boste prisluhniti svojemu telesu, ga razumeti in doseči notranji mir.

Brezplačna knjiga

Kako pomagati nekomu z anksiozno motnjo

Ponudite praktično pomoč

• Pomagajte pri vsakodnevnih opravilih, kot so nakupovanje, kuhanje ali čiščenje.
• Ponudite prevoz na sestanke ali terapije.
• Bodite na voljo za pogovor in podporo, ko se oseba počuti preobremenjeno.

Prisluhnite jim

• Aktivno poslušajte brez prekinjanja in sodb.
• Pokažite razumevanje in sočutje.
• Bodite potrpežljivi in dajte osebi čas, da izrazi svoje občutke.

Spodbujajte iskanje strokovne pomoči

• Pomagajte osebi najti primernega terapevta ali svetovalca.
• Spodbujajte redno udeleževanje na terapijah in upoštevanje terapevtskih priporočil.

Ustvarjajte mirno okolje

• Pomagajte pri ustvarjanju sproščujočega in varnega okolja doma.
• Spodbujajte dejavnosti, ki zmanjšujejo stres, kot so sprostitvene tehnike, meditacija ali telesna vadba.

Česa se izogibati

Izogibajte se prekomernemu nadzoru

• Ne prevzemajte nadzora nad njihovim življenjem, saj to vodi v občutke nemoči in odvisnosti.
• Spodbujajte njihovo neodvisnost in samostojnost pri odločanju.

Izogibajte se obsojanju ali kritiziranju

• Ne kritizirajte njihovih reakcij ali občutkov, ne glede na to, kako iracionalni se vam zdijo.
• Ne obsojajte jih zaradi njihovega stanja, saj to poveča občutke sramu in krivde.

Izogibajte se pritiskanju k hitrim rešitvam

• Ne pritiskajte na osebo, naj hitro premaga svojo anksioznost ali stres, saj je okrevanje proces, ki zahteva čas.
• Bodite potrpežljivi in podporni, ne glede na to, kako dolgo traja okrevanje.

Izogibajte se minimaliziranju njihovih težav

• Ne zmanjšujte resnosti njihovih težav z izjavami, kot so “lahko bi bilo še slabše” ali “vsak ima svoje težave”.
• Ne primerjajte njihovih izkušenj z lastnimi ali izkušnjami drugih, saj se nato zdi, da njihova čustva niso pomembna.

S tem, ko nudite praktično pomoč in se izogibate škodljivim “nasvetom”, bistveno pripomorete k okrevanju osebe z anksiozno motnjo.

Vaša podpora je zelo pomembna za njihovo pot do boljšega duševnega zdravja.

Vabim vas, da preberete uspešne zgodbe mojih strank, med katerimi se jih je veliko borilo s hudimi anksioznimi motnjami. Te so suvereno premagali in zdaj živijo bolj izpolnjeno in mirnejše življenje.

Zaključek- anksiozna motnja

Anksiozna motnja je resna in kompleksna težava, ki od nas zahteva celosten pristop, če jo želimo odpraviti.

S pomočjo

• prehrane,
• telesne vadbe,
• tehnik dihanja,
• kakovostnega spanja,
• uravnavanja tehnologije
• in razumevanja hormonov

lahko bistveno izboljšamo kakovost svojega življenja. Pomembno pa je, da poiščemo strokovno terapevtsko pomoč, če je to potrebno.

Tukaj sem, da vam pomagam pri obvladovanju anksioznih motenj in pri izboljšanju vašega počutja. Ne odlašajte z iskanjem podpore, če se počutite preobremenjeni ali če vaše težave negativno vplivajo na vaše vsakdanje življenje.

S pomočjo terapije in tehnik samopomoči, ki se jih boste naučili, boste živeli srečnejše, mirnejše in bolj izpolnjeno življenje.

Ne obupajte – vsak korak naprej je korak proti boljšemu počutju.

Na spodnjem gumbu se lahko preberete več o Celostni terapiji Notranji mir in kako vam lahko uspe spremeniti življenje na bolje:

Viri – anksiozna motnja

• 1. Bandelow B, Michaelis S. Epidemiologija anksioznih motenj v 21. stoletju. Dialogues Clin Neurosci. 2015;17(3):327–35.
• 2. Barbosa-Camacho FJ, Romero-Limón OM, Ibarrola-Peña JC, in sod. Depresija, anksioznost in akademski uspeh v času COVID-19: presečna študija. BMC Psychiatry. 2022;22(1):443.
• 3. CABA. Ali vas prizadene anksioznost? 
• 4. EFT Universe. Tapkanje olajša hude napade anksioznosti.
• 5. Kuster, V. (2019). Tapkanje odpravi negativne misli in občutke.
• 6. Kuster, V. (2023). Moja nova samopodoba.
• 7. Spinhoven P, Hoogerwerf E, van Giezen A, Greeven A. Kognitivna terapija skupine, osredotočena na zavedanje, za zdravljenje odpornih anksioznih motenj: pragmatična randomizirana kontrolirana raziskava. J Anxiety Disord. 2022;90:102599.
• 8. Zlomužica A, Kullmann F, Hesse J, Plank L, Dere E. Prepoznavanje spomina, primarni in sekundarni učinki ter zaznavanje časa v spletni različici paradigme strahu pred krikom. Sci Rep. 2022;12(1):14258.