Anksiozna motnja: Odkrijte skrivnosti obvladovanja tesnobe in dosezite notranji mir

Aanksiozna motnja predstavlja skupino duševnih stanj, katere vedno spremlja občutek tesnobe. Tisti, ki se soočajo s to motnjo, jo pogosto opisujejo kot nenehne občutke:

• zaskrbljenosti,
• napetosti,
• strahu,
• živčnosti, …

Se tudi vam zdi, kot da ste ujeti v nevidno pakovo mrežo skrbi, iz katere ne najdete poti?

Morda se znajdemo v situaciji, ko začne naše srce divje razbijati, ko samo pomislimo na določen dogodek ali pa občutimo stiskanje v prsih brez pravega razloga.

Potenje, tresenje rok, mravljinci ali pa občutek, da bomo izgubili nadzor nad samim sabo, so pogosti znaki anksiozne motnje. Če se borimo s katero motnjo, je pomembno, da se naučimo prepoznati te simptome in da razumemo, resnost tega duševnega stanja ter najdemo rešitve zanj.

Kaj je anksiozna motnja?

Anksiozna motnja je duševno zdravstveno stanje, ki povzroča pretirano in dolgotrajno skrb ali strah, ki omejuje naše vsakdanje življenje.

Vsi ljudje občasno doživljamo stres in anksioznost, kot odziv na stresne situacije, vendar je za ljudi z anksiozno motnjo značilna intenzivnejša in dolgotrajnejša huda anksioznost, ki s sabo prinese pretirane stresne simtome.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) trpi za anksioznimi motnjami več kot 260 milijonov ljudi po vsem svetu.

Kaj je anksioznost in kaj anksiozna motnja

Razlika med anksioznostjo in anksiozno motnjo je v

• intenzivnosti,
• trajanju
• in vplivu na življenje.

Anksioznost (Običajna anksioznost):

• Anksioznost je normalen in naraven čustveni odziv, ki ga doživimo v stresnih situacijah, kot so izpiti, javno nastopanje ali pomembni življenski dogodki.
• Deluje kot opozorilni sistem, ki nas pripravi na soočanje z izzivi ali nevarnostmi. Lahko nas motivira, da smo bolj pozorni in pripravljeni.
• Običajna anksioznost je začasna in mine, ko stresna situacija mine. Npr., ko opravimo pomemben projekt ali končamo javni nastop, se občutki tesnobe zmanjšajo ali celo izginejo.
• Anksioznost ne prevzame nadzora nad vsakodnevnim življenjem in ne vpliva na naše delovanje ali kakovost življenja.

Anksiozna motnja:

• Anksiozna motnja je po drugi strani kronično stanje, pri katerem so občutki tesnobe močni, vztrajni in se pojavljajo brez očitnega vzroka. Te občutke ljudje doživljajo vsakodnevno in celodnevno.
• Anksiozna motnja močno vpliva na kakovost življenja in ovira našo sposobnost opravljanja vsakodnevnih nalog.
• Poleg občutka tesnobe lahko vključuje fizične simptome, kot so:
  • Pospešen srčni utrip
  • Težave z dihanjem
  • Tresenje
  • Potenje
  • Omotica
• Za razliko od običajne anksioznosti, so občutki tesnobe pri anksiozni motnji izjemno težko nadzorovani brez strokovne terapevtske pomoči.
• Različne vrste: Obstajajo različne oblike anksioznih motenj, kot so
  • generalizirana anksiozna motnja,
  • panična motnja,
  • socialna anksiozna motnja,
  • fobije,
  • obsesivno-kompulzivna motnja
  • in posttravmatska stresna motnja.

Glavna razlika:

Medtem ko je običajna anksioznost naravni odziv na stresne situacije in ima pogosto koristen učinek, je anksiozna motnja pretirana, vztrajna in omejujoča. Osebe z anksiozno motnjo doživljajo tesnobo tudi takrat, ko zanjo ni očitnih stresorjev.

V spodnji tabeli si lahko ogledate podrobe razlike med anksioznostjo in anksioznimi motnjami.

Več člankov na temo anksioznosti najdete na Vlasta Kuster anskioznost.

Razlike med vrstami anksioznih motenj

Obstaja več vrst anksioznih motenj, med katerimi so najpogostejše:

1. Generalizirana anksiozna motnja (GAM)

• Značilnosti: Pri generalizirani anksiozni motnji posameznik doživlja stalno in pretirano skrb ali tesnobo glede različnih situacij, tudi ko ni očitnega razloga za skrb.
• Simptomi: Nemir, težave s koncentracijo, mišična napetost, utrujenost in motnje spanja.
• Trajanje: Skrbi so vztrajne in prisotne večino dni v obdobju vsaj šestih mesecev.

2. Panična motnja

• Značilnosti: Gre za ponavljajoče se nenadne napade panike, ki vključujejo intenzivne občutke strahu ali nelagodja. Pogosto se pojavijo nepričakovano in brez očitnega sprožilca.
• Simptomi: Pospešeno bitje srca, znojenje, težave z dihanjem, vrtoglavica, občutek izgube nadzora ali občutek, da bo oseba umrla.
• Trajanje: Napadi panike trajajo nekaj minut, vendar se lahko občutek strahu pred ponovnim napadom vleče dlje časa.

3. Socialna anksiozna motnja (socialna fobija)

• Značilnosti: Intenziven strah pred družbenimi situacijami (socialna fobija), v katerih se oseba boji, da bo ponižana, zasmehovana ali ocenjevana.
• Simptomi: Rdečica, potenje, tresenje, težave z govorjenjem, slabost.
• Trajanje: Simptomi se običajno pojavijo pred socialnimi dogodki ali med njimi ter lahko trajajo dlje časa.

4. Specifične fobije

• Značilnosti: Močan in iracionalen strah pred določenim predmetom, situacijo ali dejavnostjo (npr. strah pred višino, pajki, letenjem).
• Simptomi: Intenzivna tesnoba, panični napadi ob izpostavljenosti sprožilcu, izogibanje sprožilcem.
• Trajanje: Običajno se sproži le ob izpostavljenosti specifičnemu sprožilcu, vendar se strah lahko pojavlja že ob sami misli na sprožilec.
• Najpogostejše so:
  • strah pred letenjem,
  • strah pred višino,
  • strah pred zaprtimi prostori,
  • strah pred javnim nastopanjem,
  • strah pred paničnim napadom,
  • strah pred pajki
  • in strah pred smrtjo.

5. Obsesivno-kompulzivna motnja (OKM)

• Značilnosti: Ponavljajoče se in vsiljive misli (obsesije) ter ponavljajoča se dejanja (kompulzije), ki jih oseba izvaja, da bi zmanjšala tesnobo.
• Simptomi: Prisila k umivanju rok, preverjanju stvari, štetju ali urejanju predmetov.
• Trajanje: Simptomi so lahko prisotni ves dan in lahko pomembno vplivajo na vsakodnevno delovanje.

6. Posttravmatska stresna motnja (PTSM)

• Značilnosti: Razvije se po travmatičnem dogodku in vključuje ponavljajoče se in vsiljive spomine na dogodek, nočne more in močno anksioznost.
• Simptomi: Flashbacki, nočne more, izogibanje sprožilcem, čustvena otopelost.
• Trajanje: Simptomi trajajo vsaj mesec dni po travmatičnem dogodku.

7. Anksiozna motnja zaradi ločitve (separation anxiety disorder)

• Značilnosti: Pretiran strah ali tesnoba zaradi ločitve od osebe, s katero je posameznik čustveno povezan.
• Simptomi: Strah pred izgubo bližnjih, nočne more o ločitvi, fizični simptomi, kot so glavobol ali bolečine v trebuhu.
• Trajanje: Pogosto se pojavi že v otroštvu, vendar lahko vztraja v odrasli dobi.

Vem, da vam je težko

Ampak pomembno je vedeti, da zaradi anksioznosti ne boste umrli, niti se vam ne bo zgodilo nič hudega.

Če le pravilno in pravočasno ukrepamo.

Z ustreznimi pristopi in rešitvami lahko anksiozno motnjo premagate v le nekaj mesecih (90 dneh). Skupaj lahko premagamo najhujše simptome in vam pomagamo, da ponovno prevzamete nadzor nad svojim življenjem.

Anksiozna motnja – Simptomi

Anksiozna motnja – Fizični simptomi

Anksiozne motnje povzročijo številne fizične simptome. Najpogostejši so:

• Hiter srčni utrip: Palpitacije ali občutek, da srce razbija.

• Težave z dihanjem: Občutek zadušitve, kratka sapa ali hiperventilacija.

• Potenje: Pretirano znojenje, tudi v hladnem okolju.

• Tresenje ali drhtenje: Nezmožnost nadzora nad tresenjem telesa.

• Slabost ali prebavne težave: Občutek slabosti, trebušne bolečine, driska ali zaprtje.

• Omotica ali občutek omedlevice: Občutek, da boste padli ali omedleli.

• Mravljinčenje ali odrevenelost: Občutek mravljinčenja ali odrevenelosti v rokah, nogah ali obrazu.

• Bolečine v prsih: Nelagodje ali stiskanje v prsih, ki spominja na srčni napad.

• Mišična napetost: Kronična napetost in bolečine v mišicah.

• Utrujenost: Občutek izčrpanosti tudi po minimalnem naporu.

• Težave s spanjem: Nespečnost, težave pri zaspanju ali pogosto zbujanje sredi noči.

Anksiozna motnja – Vedenjski simptomi

Anksioznost vpliva tudi na naše vedenje. Najpogostejši vedenjski simptomi so

• Izogibanje: Izogibanje situacijam ali krajem, ki povzročajo anksioznost.

• Kompulzivno vedenje: Ponavljajoči se rituali, ki zmanjšujejo anksioznost (pogosto povezani z OKM).

• Nenehno preverjanje: Pogosto preverjanje stvari, kot so ključavnice na vratih ali stikala za luči.

• Zmanjšana produktivnost: Težave pri opravljanju vsakodnevnih nalog in obveznosti.

• Iskanje varnosti: Potreba po bližini varnih oseb ali krajev.

Anksiozna motnja – Psihični simptomi

Anksiozne motnje se kažejo tudi v različnih psihičnih simptomih:

• Pretirana skrb: Nenehne in intenzivne skrbi glede različnih situacij.

• Razdražljivost: Povečana občutljivost in hitra jeza.

• Težave s koncentracijo: Težave pri osredotočanju in pomnjenju informacij.

• Občutek bližajoče se pogube: Občutek, da se bo zgodilo nekaj hudega.

• Strah pred izgubo nadzora: Občutek, da boste izgubili nadzor nad seboj ali situacijo.

• Nerealnost: Občutek, da je okolje neresnično (derealizacija) ali da ste odmaknjeni od sebe (depersonalizacija).

• Panični napadi: Nenadni napadi intenzivnega strahu in nelagodja.

Ali opažate simptome anksioznosti in želite sami preveriti, kaj se dogaja z vami?

Pripravila sem vam brezplačen test za anksioznost posebej za vas.

1. Kliknite na spodnji gumb
2. Odgovorite na 12 vprašanj (potrebovali boste le 1-5 minut)
3. Rezultate boste prejeli po nekaj minutah na vašo e-pošto.

100% brezplačno, zaupno in diskretno.

Z ustrezno podporo in tehnikami samopomoči je mogoče zmanjšati pogostost in intenzivnost motenj ter ponovno prevzeti nadzor nad svojim življenjem.

Za trajno odpravo anksioznih motenj pa je potrebna strokovna terapevtska pomoč. Motnje popolnoma razrešimo, če:

• Pozdravimo čustvene bolečine, ki so se nabrale zaradi preteklih slabih izkušenj.
• Spremenimo podzavestne vzorce.
• Odpravimo nakopičene občutke
  • ogroženosti,
  • nevarnosti
  • in strahu iz telesa.

Te občutke nosimo s seboj skozi življenje, iz zgodnjega otroštva do odrasle dobe.

Vem, da si želite, da bi se težava rešila takoj. Če bi imela magično paličico, bi z največjim veseljem zamahnila nad vami in vam takoj podarila najlepše možno življenje.

Ker pa to žal ni možno, vam pa lahko zagotovim, da vas namesto let in let psihoterapije do trajne osvoboditve anksioznih motenj pripeljem v 90 dneh.

Več člankov na tamo paničnih napadov najdete tukaj.

Anksiozna motnja – Odpravljanje

Za uspešno odpravljanje anksioznih motenj je najprej potrebno razumeti, kaj je sploh privedlo do njihovega nastanka, saj so vzroki med posamezniki in njihovimi izkušnjami povsem različni.

Vzroki anksioznih motenj

Zakaj motnje sploh nastanejo?

Okoljski dejavniki

Travmatični dogodki iz otroštva: Dogodki, kot so

• fizično ali psihično nasilje,
• spolna zloraba,
• čustvena zloraba,
• izguba bližnje osebe
• ali dolgotrajno zanemarjanje,

povzročijo globoke čustvene rane. Te rane nas lahko spremljajo skozi vse življenje in vplivajo na našo sposobnost obvladovanja simptomov stresa in skrbi, če jih ne uspešno odpravimo.

Nezaceljene čustvene rane iz preteklosti nas zaznamujejo in ustvarijo podzavestne vzorce razmišljanja, ki prispevajo k razvoju anksioznih motenj.

Kronični stres in neugodne življenjske razmere, kot so finančne težave, težave v odnosih ali delo v zelo stresnem okolju, prispevajo k razvoju anksioznih motenj. Dolgoročna izpostavljenost stresu oslabi našo sposobnost obvladovanja novega stresa, kar vodi v začarani krog anksioznosti.

Genetski dejavniki

Genetski dejavniki igrajo pomembno vlogo pri razvoju anksioznih motenj. Družinska zgodovina anksioznih motenj povečuje verjetnost, da bomo razvili to motnjo.

Če so naši starši ali sorodniki trpeli zaradi anksioznosti, smo bolj nagnjeni k razvoju podobnih simptomov.

Psihološki dejavniki

Podzavestni vzorci razmišljanja so pogosto povezani z našimi otroškimi izkušnjami in načinom, kako smo se naučili odzivati na stresne situacije.

Osebnostne lastnosti, kot so

• perfekcionizem,
• nizka samozavest,
• slaba samopodoba
• in slabe strategije za obvladovanje stresa,

samo še povečajo tveganje za razvoj anksioznih motenj.

Travmatične izkušnje in način, kako smo jih predelali, vplivajo na naše duševno zdravje. Pogosto se podzavestno odzivamo na situacije na podlagi preteklih izkušenj, kar vodi v pretirano skrb in strah.

Vsak posameznik je edinstven, zato je pomembno, da se pri odpravljanju simptomov upoštevajo vsi vidiki, vključno z genetskimi, okoljskimi in psihološkimi dejavniki.

S pravilnim pristopom in podporo premagamo anksioznost in izboljšamo kakovost svojega življenja.

Odpravljanje anksioznih motenj

Terapija

Redna in temeljita terapija, ki vključuje delo na čustvih in spreminjanju podzavestnih vzorcev vedenja, je

• najpomembnejši,
• najuspešnejši,
• najtemeljitejši
• in najhitrejši način premagovanja anksioznih motenj.

Na terapiji najprej:

• Raziščemo vaš notranji svet občutij.
• Poiščemo prave vzroke vaših težav (ti največkrat tičijo v vašem otroštvu).
• Poskrbimo za zavedanje in sprejetje teh občutkov kot del vas.

Ko prepoznate in se zavedate svojih občutkov, jih ljubeče sprejmete in raziskujete njihov izvor, pride na vrsto najpomembnejši korak.

To je korak, s katerim brišemo negativne občutke in spreminjamo negativne vzorce.

Osredotočamo se na svoje pretekle spomine – en spomin naenkrat. Ne moremo spremeniti tega, kar ste doživeli, niti ne moremo izbrisati spomina iz vas.

Lahko pa izbrišemo neprijetne občutke, ki so se skupaj s spominom vtisnili v vas.

Na terapijah, ki jih izvajam, uporabljam različne energijske tehnike, ki vas vodijo do zastavljenih ciljev.

Terapije vključujejo

• metafizično,
• energijsko,
• čustveno
• in duševno »zdravljenje«
• ter posegajo globoko v vašo podzavest.

Med terapijami ljudje pogosto doživljajo različne reakcije, kot so

• jok,
• mravljinci,
• slabost,
• vrtoglavica,
• občutek mraza ali vročine.

Na ta način se iz telesa sprosti ogromna količina nakopičenega stresa.

Po terapiji, moji klienti čutijo ogromno olajšanje in globoko sprostitev, ki se ne more primerjati z nobeno drugo terapijo.

Po taki terapiji se umirijo misli in telesne bolečine izginejo.

Vabim vas, da se prijavite na brezplačni in neobvezujoč uvodni pogovor, kjer bova skupaj odkrila dejanske vzroke za vaše trenutno počutje.

Pomagala vam bom, da boste ponovno našli notranji mir in srečo. Ne oklevajte, temveč naredite korak proti boljšemu jutrišnjemu dnevu.

Vabim vas, da preberete uspešne zgodbe mojih strank, med katerimi se jih je veliko borilo s hudimi anksioznimi motnjami. Te so suvereno premagali in zdaj živijo bolj izpolnjeno in mirnejše življenje.

Zdravila

Odpravljanje anksioznih motenj običajno vključuje kombinacijo terapij in tehnik samopomoči. Psihoterapevti pa vam največkrat samo predpišejo zdravila, kot so:

1) Antidepresivi (SSRI in SNRI): Zmanjšujejo simptome anksioznosti in depresije, vendar lahko povzročijo

• slabost,
• nespečnost,
• zmanjšan libido,
• povečanje telesne mase
• in povečano tveganje za samomorilne misli.

Ne rešujejo negativnih podzavestnih vzorcev in čustvenih ran iz preteklosti, temveč le lažno izboljšajo počutje.

2) Benzodiazepini: Hitro delujejo in zmanjšujejo akutno anksioznost, ampak lahko povzročijo

• zaspanost,
• omotico,
• odvisnost
• in toleranco, kar vodi do zlorabe.

3) Beta blokatorji: Zmanjšujejo fizične simptome anksioznosti, kot so palpitacije in tresenje, vendar lahko povzročijo

• utrujenost,
• počasnejši srčni utrip
• in težave z dihanjem.

4) Antikonvulzivi: Zmanjšujejo simptome anksioznosti brez velikega tveganja za odvisnost, vendar lahko povzročijo

• omotico,
• zaspanost
• in težave s koncentracijo.

Zdravila samo začasno zmanjšajo simptome, vendar ne rešijo globljih vzrokov anksioznosti. Pomembno je delati na prepoznavanju in spreminjanju negativnih miselnih vzorcev ter zdravljenju čustvenih bolečin, da lahko trajno premagamo anksiozne motnje.

Tehnike samopomoči

Prehrana

Prehrana igra pomembno vlogo pri obvladovanju anksioznosti:

Hrana, ki pomaga: Živila, bogata z omega-3 maščobnimi kislinami, magnezijem in vitaminom D, pomagajo zmanjšati anksioznost. Sem sodijo

• losos,
• orehi,
• semena,
• temna čokolada
• in listnata zelenjava.

Prehranski dodatki: Dodatki, kot so

• melatonin,
• probiotiki
• in zeliščni pripravki (npr. šentjanževka),

lahko pomagajo pri obvladovanju simptomov.

Vadba in fizična aktivnost

Redna telesna aktivnost je ključna za obvladovanje anksioznosti:

Najboljše vrste vadbe: Aerobna vadba, kot so

• tek,
• plavanje,
• tek,
• ples
• in kolesarjenje,

ter vadbe za umiritev, kot so

• raztezne vaje,
• joga,
• tai chi
• in vodene sprostitvene vaje.

Tehnike dihanja za takojšnje zmanjšanje anksioznosti

Tehnike dihanja so lahko zelo učinkovite, če so izvajane pravilno

Praktični vodič za dihalne vaje:

1. Vdihnite skozi nos,
2. štejte do 4,
3. zadržite dih za 4 sekunde,
4. izdihnite skozi usta za 4 sekunde.
5. Ponovite večkrat, dokler se ne umirite.

Povezava med spanjem in anksioznostjo

Kakovosten spanec je ključnega pomena za obvladovanje anksioznosti.

Kako izboljšati kakovost spanja?

1. Ustvarite si redno spalno rutino.
2. Izogibajte se kofeinu in alkoholu pred spanjem.
3. Ustvarite mirno spalno okolje.
4. Uporabite tehnike sproščanja pred spanjem, kot so
   • dihalne vaje,
   • branje
   • ali topla kopel/tuš.

Obvladovanje anksioznosti v vsakdanjem življenju

1. Organizirajte svoj čas,
2. postavite si realne cilje
3. in se izogibajte pretiranemu perfekcionizmu.

Tehnike sproščanja: Poleg dihalnih vaj so koristne tudi

• meditacija,
• vizualizacija
• in progresivna mišična relaksacija.

Naučite se prepoznati stresne sprožilce in razvijte strategije za njihovo obvladovanje, kot so

• občasni odmori,
• pogovori s prijatelji
• in ukvarjanje s prijetnimi dejavnostmi.

Vsak misli, da je njegov primer najhujši.

Zagotavljam vam, da se veliko ljudi bori s podobnimi ali celo hujšimi težavami kot vi, in vsakomur se da pomagati – ampak le, če to resnično želi.

V svoji 14-letni terapevtski praksi sem pomagala že več kot 3800 osebam s hudimi anksioznimi motnjami.

Skupaj lahko premagava vaše težave in stiske ter vam omogočiva lepše in predvsem mirnejše življenje.

Če želite bolje razumeti delovanje svojih misli in čustev ter nastanek podzavestnih vzorcev obnašanja, vas vabim, da si popolnoma brezplačno preberete mojo knjigo “Kako premagati anksioznost”.

Naučili se boste prisluhniti svojemu telesu, ga razumeti in doseči notranji mir.

Brezplačna knjiga

Povzetek strategij za obvladovanje anksioznih motenj

Kako pomagati nekomu z anksiozno motnjo

Ponudite praktično pomoč

• Pomagajte pri vsakodnevnih opravilih, kot so nakupovanje, kuhanje ali čiščenje.
• Ponudite prevoz na sestanke ali terapije.
• Bodite na voljo za pogovor in podporo, ko se oseba počuti preobremenjeno.

Bodite poslušalec

• Aktivno poslušajte brez prekinjanja in sodb.
• Pokažite razumevanje in sočutje.
• Bodite potrpežljivi in dajte osebi čas, da izrazi svoje občutke.

Spodbujajte iskanje strokovne pomoči

• Pomagajte osebi najti primernega terapevta ali svetovalca.
• Spodbujajte redno udeleževanje na terapijah in upoštevanje terapevtskih priporočil.

Ustvarjajte mirno okolje

• Pomagajte pri ustvarjanju sproščujočega in varnega okolja doma.
• Spodbujajte dejavnosti, ki zmanjšujejo stres, kot so sprostitvene tehnike, meditacija ali telesna vadba.

Česa se izogibati

Izogibajte se prekomernemu nadzoru

• Ne prevzemajte nadzora nad njihovim življenjem, saj to vodi v občutke nemoči in odvisnosti.
• Spodbujajte njihovo neodvisnost in samostojnost pri odločanju.

Izogibajte se obsojanju ali kritiziranju

• Ne kritizirajte njihovih reakcij ali občutkov, ne glede na to, kako iracionalni se vam zdijo.
• Ne obsojajte jih zaradi njihovega stanja, saj to poveča občutke sramu in krivde.

Izogibajte se pritiskanju k hitrim rešitvam

• Ne pritiskajte na osebo, naj hitro premaga svojo anksioznost ali stres, saj je okrevanje proces, ki zahteva čas.
• Bodite potrpežljivi in podporni, ne glede na to, kako dolgo traja okrevanje.

Izogibajte se minimaliziranju njihovih težav

• Ne zmanjšujte resnosti njihovih težav z izjavami, kot so “lahko bi bilo še slabše” ali “vsak ima svoje težave”.
• Ne primerjajte njihovih izkušenj z lastnimi ali izkušnjami drugih, saj se nato zdi, da njihova čustva niso pomembna.

S tem, ko nudite praktično pomoč in se izogibate škodljivim “nasvetom”, bistveno pripomorete k okrevanju osebe z anksiozno motnjo.

Vaša podpora je ključna za njihovo pot do boljšega duševnega zdravja.

Zaključek- anksiozna motnja

Anksiozna motnja je resna in kompleksna težava, ki od nas zahteva celosten pristop, če jo želimo odpraviti.

S pomočjo

• prehrane,
• telesne vadbe,
• tehnik dihanja,
• kakovostnega spanja,
• uravnavanja tehnologije
• in razumevanja hormonov

bistveno izboljšamo kakovost svojega življenja. Pomembno je, da poiščemo strokovno terapevtsko pomoč, če je to potrebno.

Tukaj sem, da vam pomagam pri obvladovanju anksioznih motenj in pri izboljšanju vašega počutja. Ne odlašajte z iskanjem podpore, če se počutite preobremenjeni ali če vaše težave negativno vplivajo na vaše vsakdanje življenje.

S pomočjo terapije in tehnik samopomoči, ki se jih boste naučili, boste živeli srečnejše, mirnejše in bolj izpolnjeno življenje.

Ne obupajte – vsak korak naprej je korak proti boljšemu počutju.

Kliknite na spodnji gumb, da se prijavite na brezplačen in neobvezujoč uvodni pogovor v moji pisarni v Mariboru ali na daljavo preko Zooma ali telefona.

Viri – anksiozna motnja

• 1. Bandelow B, Michaelis S. Epidemiologija anksioznih motenj v 21. stoletju. Dialogues Clin Neurosci. 2015;17(3):327–35.
• 2. Barbosa-Camacho FJ, Romero-Limón OM, Ibarrola-Peña JC, in sod. Depresija, anksioznost in akademski uspeh v času COVID-19: presečna študija. BMC Psychiatry. 2022;22(1):443.
• 3. CABA. Ali vas prizadene anksioznost? 
• 4. EFT Universe. Tapkanje olajša hude napade anksioznosti.
• 5. Kuster, V. (2019). Tapkanje odpravi negativne misli in občutke.
• 6. Kuster, V. (2023). Moja nova samopodoba.
• 7. Spinhoven P, Hoogerwerf E, van Giezen A, Greeven A. Kognitivna terapija skupine, osredotočena na zavedanje, za zdravljenje odpornih anksioznih motenj: pragmatična randomizirana kontrolirana raziskava. J Anxiety Disord. 2022;90:102599.
• 8. Zlomužica A, Kullmann F, Hesse J, Plank L, Dere E. Prepoznavanje spomina, primarni in sekundarni učinki ter zaznavanje časa v spletni različici paradigme strahu pred krikom. Sci Rep. 2022;12(1):14258.