Kaj je obsesivno kompulzivna motnja (OKM) in kako jo končno obvladati

  • Objavljeno: 9. januarja, 2025
  • Napisala: Asja Dominko
  • Kategorija: Anksioznost
  • Objavljeno: 9. januarja, 2025
  • Napisala: Asja Dominko
  • Kategorija: Anksioznost

Ali se vam pogosto pojavljajo obsesivne misli ali potreba po ponavljajočih se dejanjih? Opazite ponavljajoča vedenja, kot je konstantno preverjanje, ali ste zaklenili vrata, ugasnili štedilnik ali zaprli okna? To je najverjetneje obsesivnokompulzivna motnja (OKM), ki se razvije zaradi kombinacije bioloških, psiholoških in okoljskih dejavnikov

obsesije pri OKM so tudi strah pred mikrobi in strah pred izgubo ključev

V članku bomo preverili kaj obsesivno kompulzivna motnja je, kako jo obvladati in zakaj do nje sploh pride.

Kaj je obsesivno kompulzivna motnja (OKM)

Obsesivnokompulzivna motnja (OKM) je duševna motnja, za katero so značilne vsiljive misli (obsesije), ki povzročajo tesnobo. Za odpravo teh misli se osebe počutijo prisiljene izvajati ponavljajoča se vedenja (kompulzije), kot so na primer

  • umivanje rok,
  • čiščenje,
  • preverjanje stvari,
  • štetje
  • ali druge podobne aktivnosti.

Te kompulzije oseba izvaja, da bi zmanjšala tesnobo ali “preprečilanamišljeno grožnjo. Ta vedenja pogosto vplivajo na vsakodnevno življenje in vedenje, še posebej v okoljih, kjer je prisotno veliko ljudi.

obsesivno kompulzivna motnja povzroči prekomerno umivanje rok in preverjanje stvari

Ljudje z obsesivno kompulzivno motnjo doživljajo tudi rigidna vedenja, kar pomeni, da so določena njihova dejanja ali rituali izvajana zelo natančno in nujno vedno znova na isti način.

Če teh dejanj ne izvajajo, to pogosto osebi povzroči veliko tesnobe in stisko, saj jo ta rigidna vedenja pogosto “zaščitijo” pred hudim strahom ali paničnim napadom.

Številni ljudje z obsesivno-kompulzivno motnjo se zavedajo, da njihove misli niso realne; kljub temu pa je njihov strah pred posledicami, ne izvajanja teh ponavljajočih vedenj, tako velik, da svojega vedenja ne morejo nadzorovati.

Kako se počuti oseba s OKM?

Osebe s OKM pogosto doživljajo tudi občutke sramu in krivde. Zavedajo se, da so njihova vedenja pretirana, vendar jih ne morejo nadzorovati. Pogosto se bojijo, da bi jih drugi ljudje obsojali ali se jim posmehovali zaradi njihovih nenavadnih ritualov.

Poleg tega se lahko osebe s OKM počutijo osamljene in nerazumljene zaradi svojih simptomov. Nihče ne razume, zakaj moram vsak dan počistiti kopalnico in posesati stanovanje. “ pravi Ana.

Osebe s OKM se pogosto počutijo preobremenjene in brez nadzora nad svojimi mislimi in dejanji. Občutek nemoči je zelo intenziven in vodi v občutke depresije in anksioznosti.

“Vsak dan je boj, da obvladam svoje misli. Včasih se počutim, kot da izgubljam nadzor nad svojim življenjem, pravi Marko.

Zakaj se pojavi obsesivno kompulzivna motnja?

Čeprav se obsesivno kompulzivna motnja pojavlja predvsem zaradi povišanega stresa in tesnobe, pa različni dejavniki tveganja povečujejo možnosti za razvoj motnje.

zakaj se pojavi obsesivno kompulzivna motnja? genetika, biologija, temparament in travme v otroštvu vlivajo na pojav

Genetika

Študije so pokazale, da je tveganje za razvoj OKM povečano, če ima oseba bližnjega sorodnika s OKM. Znanstveniki niso identificirali enega samega gena ali skupine genov, ki bi nedvoumno vodili v OKM, vendar pa študije raziskujejo povezavo med genetiko in OKM.

Biologija

Študije slikanja možganov so pokazale, da ljudje s OKM pogosto kažejo razlike v prednjem korteksu in subkortikalnih strukturah možganov, ki vplivajo na sposobnost nadzora vedenja in čustvenih odzivov.

Raziskovalci so prav tako ugotovili, da več bioloških procesov v možganih igra ključno vlogo pri

  • obsesivnih mislih,
  • kompulzivnih vedenjih
  • ter povezanih strahovih in tesnobi.

Ta znanja nam pomagajo razvijati in prilagajati terapije, usmerjene na specifična možganska območja.

Temperament

Nekatere raziskave so pokazale, da so ljudje, ki kažejo

  • bolj zadržano vedenje,
  • doživljajo negativna čustva
  • in kažejo simptome tesnobe in depresije v otroštvu,

bolj nagnjeni k razvoju OKM.

Travme v otroštvu

Raziskave so pokazale, da travmatične izkušnje v otroštvu povečajo tveganje za razvoj obsesivno-kompulzivne motnje (OKM).

Otroci, ki doživijo

  • fizično,
  • čustveno
  • ali spolno zlorabo,
  • zanemarjanje
  • ali druge oblike travme,

so bolj nagnjeni k razvoju simptomov OKM kasneje v življenju.

Travme povzročijo dolgotrajne spremembe v delovanju možganov in čustvenih odzivih, kar prispeva k obsesivnim mislim in kompulzivnim vedenjem.

Kaj je cikel obsesivno-kompulzivne motnje (OKM)?

Izraz “OKM cikel” opisuje ponavljajoče se vedenje pri obsesivno kompulzivni motnji, kjer se znajdemo v začaranem krogu, ko posledice obsesij vplivajo na ponovni pojav kompulzij.

Začne se z obsesijo in konča s začasnim olajšanjem — le da se potem začne znova, ustvarjajoč nenehen cikel motenih misli in ritualnih vedenj.

Cikel OKM vključuje vsiljive misli (obsesije), ki povzročajo tesnobo, ter ponavljajoča se dejanja (kompulzije), ki začasno olajšajo tesnobo, vendar dolgoročno ohranjajo motnjo.

OKM cikel je posebej težko prekiniti, saj se olajšanje, ki ga dobimo po kompulzivnem dejanju, smatra kot nekaj pozitivnega in v naši podzavesti se “šteje” kot uspeh. In ker kompulzivna dejanja vedno tako zelo dobro pomagajo pri obvladovanju naših obsesivnih misli, naši možgani sklepajo, da je to najboljša rešitev.

Logika za tem vedenjem je podobna kot pri odvisnostih, na primer od alkohola ali sladkarij. Ko določeno dejanje (npr. kompulzivno preverjanje ali čiščenje) zmanjša tesnobo ali neprijetne občutke, naši možgani to dejanje povežejo z občutkom olajšanja. Posledično to vedenje začnemo podzavestno ponavljati, saj možgani mislijo, da je to najboljši način za zmanjšanje stresa.

Pri OKM se kompulzivna dejanja zato hitro spremenijo v navado, saj vsakič, ko jih ponovimo, utrdimo prepričanje, da brez njih ne moremo obvladovati tesnobe.

Ko nekaj “deluje” pri obvladovanju obsesije, OKM možgani domnevajo, da bo vedno delovalo, in neizvajanje te dejavnosti bo privedlo do katastrofe. Tako da, dlje ko ste v ciklu obsesivno kompulzivne motnje, bolj ta pridobi na moči in vztrajnosti, kar otežuje njegovo prekinitev.

  1. Obsesije: Pojavijo se vsiljive, neprijetne misli, ki povzročajo tesnobo (npr. “roka je umazana”).
  2. Tesnoba ali anksioznost: Obsesije sprožijo občutek strahu, stresa ali nelagodja.
  3. Kompulzije: Oseba izvede dejanje (npr. umivanje rok), da bi zmanjšala tesnobo.
  4. Začasno olajšanje: Kompulzivno dejanje začasno zmanjša tesnobo, a hkrati utrdi cikel, saj možgani mislijo, da je dejanje rešitev.
OKM cikel sestavljajo 4 deli:obsedenostanksioznostkompulzijazačasno olajšanje

Obsedenost

Začetek cikla predstavlja vsiljiva misel, podoba ali nagon.

Obsesije niso pod nadzorom: Nezavedno vstopijo v vaš um in se znova in znova predvajajo, tudi če prepoznate, da so nelogične.

Obsesije pri OKM so pogosto strahovi in so povezane z običajnimi temami:

  • kontaminacija
  • nasilje
  • perfekcionizem
  • religija ali moralnost
  • odgovornost
  • identiteta
  • odnosi

Primeri strahov so:

Kaj, če sem slučajno koga povozil in to ni bila samo veja na cesti?
Če ne ponovim te mantre trikrat, se bo nekaj slabega zgodilo moji družini.
Ali res ljubim svojega partnerja, ali se samo pretvarjam?
Ne morem prenehati s željo, da potisnem nekoga s te pečine. Sem grozna oseba?

Anksioznost

Anksioznost predstavlja drugi del OKM cikla. Gre za naraven odziv na misli, ki so vznemirjajoče.

Anksioznost se kaže v telesnih, čustvenih in miselnih simptomih.

Telesni simptomi vključujejo

  • razbijanje srca,
  • tiščanje v grlu,
  • napetost v želodcu,
  • nenavaden pritisk v glavi,
  • vrtoglavico,
  • cmok v grlu,
  • mravljinci,
  • omedlevico,
  • občutek težkih ali mehkih nog
  • ter nepojasnjene bolečine.

Čustveni simptomi obsegajo

  • nemir,
  • nervozo,
  • pomanjkanje koncentracije,
  • težave s spominom
  • in različne strahove.

Kompulzija

Kompulzija je nekaj, kar počnete telesno, mentalno ali oboje hkrati, da bi omilili anksioznost, ki jo povzroča obsedenost. Kompulzije vključujejo

  • Umivanje rok
  • Čiščenje
  • Preverjanje, če smo zaklenili vrata
  • Iskanje potrditve
  • Štetje predmetov ali korakov
  • Ponavljanje besed
  • Urejanje in simetrija
  • Prekomerno premišljevanje
  • Izogibanje sprožilcem obsesij

Začasno olajšanje

Kompulzije prinašajo začasno olajšanje pri OKM, kar spada pod četrti in zadnji del cikla.

To začasno olajšanje je podobno takojšnji zadovoljitvi, kot jo prinaša nezdrava hrana ali droge. Hitro pomiri, a ne prinese resničnega zadovoljstva kot dobra in kakovostna zdrava prehrana, zato vodi v več obsedenosti in nadaljnje kompulzije.

obsesivno kompulzivna motnja je obvladljiva

Kako prekiniti cikel obsesivno kompulzivne motnje

Pogostost in intenzivnost ciklov OKM se razlikuje od osebe do osebe, saj nanjo vplivajo mnogi dejavniki, kot so

  • zunanji stresorji,
  • pomembni življenjski dogodki
  • in trenutni splošni mehanizmi spoprijemanja.

Prekinitev cikla OKM zahteva več korakov, ki pomagajo obvladati tesnobo in postopoma zmanjšati kompulzivna dejanja.

1. Razumevanje cikla

Najprej je pomembno, da razumete, da obsesivne misli niso resnične grožnje, ampak samo vsiljive misli, ki jih povzroča motnja. Namesto da se jih bojite ali jih skušate potlačiti, jih sprejmite kot neškodljive misli in si recite: “To so samo misli, ni mi treba storiti ničesar – minile bodo same od sebe.” Sčasoma bodo misli izgubile svojo moč, če jim ne boste več dajali pozornosti – in ja, ni lahko, vendar je nujen korak, da mislim vzamemo njihovo moč in jim preprečimo kontrolo nad nami.

2. Učenje, kako se soočiti s tesnobo brez kompulzij

Obstaja več tehnik s katerimi lahko premagamo željo po kompulzivnih dejanjih – tehnika, ki po mojem mnenju deluje najboljše in jo na svojih terapijah izvajam najpogosteje, je tehnika preprečevanja odziva, s katero se naučite soočiti s tesnobo, ne da bi izvedli kompulzivno dejanje.

Na primer, če čutite potrebo, da morate 10-krat preveriti, ali so vrata zaklenjena – preverite enkrat in se nato zavestno odločite, da ne boste več preverili, saj ste to že storili. Na začetku boste morda čutili tesnobo ali strah, vendar bo ta občutek čez čas izginil. Vaš um bo začel razumeti, da se ne bo zgodilo nič slabega, tudi če niste opravili svojega ponavljajočega rituala. To je najpomembnejši korak k prekinitvi cikla OKM.

3. Obvladovanje stresa

Stres lahko še poveča simptome OKM, zato je pomembno, da delamo na tem, da ga zmanjšamo. Tukaj so preproste metode:

  • Dihalne vaje: Podrobna navodila za izvajanje različnih dihalnih vaj si oglejte tukaj.
  • Gibanje: Redna telesna aktivnost, kot so sprehodi ali joga, pomirja um.
  • Urejen urnik: Poskrbite za dovolj spanja in zdravo prehrano, saj ti vplivata na vaše razpoloženje in tesnobo.

4. Celovito delo na vzrokih OKM

Najpomembnejši korak je soočanje z vzroki, ki se skrivajo v podzavesti. Obsesivne misli in kompulzije izvirajo iz globoko zakoreninjenih strahov, negativnih prepričanj ali travmatičnih izkušenj. Celostna terapija je ključna za:

  • Razkrivanje in odpravljanje teh podzavestnih vzorcev.
  • Predelavo travmatičnih dogodkov, ki so oblikovali te miselne navade.
  • Ustvarjanje novih, pozitivnih načinov razmišljanja.
Asja Dominko - obsesivno kompulzivna motnja

To globinsko delo omogoča trajno prekinitev cikla OKM, saj ne rešuje le površinskih simptomov, ampak tudi vzroke, ki se skrivajo v ozadju. Več o celostni terapiji si lahko preberete na spodnjem gumbu.

Čeprav prekinitev cikla zahteva trud in potrpežljivost, so rešitve učinkovite in vam lahko pomagajo doseči boljše počutje ter svobodno življenje. spodnjem gumbu.

Iskanje rešitve v zdravilih

zdravila lahko pripomorejo k lajšanju simptomov OKM.

Zdravniki pogosto predpišejo antidepresive za zdravljenje obsesivno-kompulzivne motnje (OKM), saj ta zdravila ciljajo na serotonin, hormon v možganih, povezan z regulacijo razpoloženja in vedenja.

Vendar pa zdravljenje z antidepresivi običajno zahteva čas (od 8 do 12 tednov) preden se začnejo kazati prve spremembe in občutiti izboljšave v simptomih OKM.

Kljub temu pa imajo antidepresivi tudi stranske učinke, ki otežujejo uporabo teh zdravil, kot so

  • Glavoboli,
  • Slabost in vrtoglavica
  • Motnje spanja,
  • Povečanje telesne teže
  • Zmanjšan libido in spolne motnje
  • Suha usta
  • Znojenje
  • Tesnoba ali nemir
  • Tremor (tresenje)
  • Zaprtje ali driska
  • Utrujenost ali zaspanost čez dan
  • Povečana občutljivost na svetlobo
  • Težave s koncentracijo

Antidepresivi lahko pomagajo zatreti neprijetne simptome OKM, vendar ne rešijo drugih čustvenih težav ali občutkov, ki se nato samo kopičijo. To pomanjkljivost še poslabša pojavljanje hudih simptomov, ko prenehate jemati antidepresive, zaradi česar se znajdemo v začaranem krogu zdravljenja.

Vpliv stresa na OKM

Stres je eden glavnih povzročiteljev za obsesivno kompulzivne motnje (OKM). Ko smo pod stresom, naše telo proizvaja več hormonov, kot je kortizol, kar vpliva na delovanje možganov in sproži ali poslabša simptome. Stres prav tako poveča intenzivnost obsesij in kompulzij ter poslabša splošno stanje posameznika s to motnjo.

Kaj je torej rešitev?

Potrebno je zmanjšati simptome stresa in tesnobe, kar storimo tako, da iz vašega življenja očistimo vso čustveno bolečino in travmatične dogodke iz preteklosti, ki danes negativno vplivajo na vaše življenje.

Kako pa to storimo?

Najpomembneje je vzpostaviti varno okolje, v katerem se te čustvene rane predelajo in sprejmejo pozitivne spremembe, kar omogoča trajno olajšanje.

Na primer, če ste odrasla oseba z urejenim življenjem in ljubečo družino, vendar ste kot otrok doživljali travme zaradi alkoholizma v družini in občutke sramu, se vam zdaj pojavlja tesnoba.

Da se rešite te tesnobe, je treba predelati otroške spomine in občutke, čeprav se bo pojavil podzavestni odpor.

Moja Celostna terapija Notranji mir ima kar 95% uspešnost pri trajnem odpravljanju:

Asja Dominko - obsesivno kompulzivna motnja

Obsesivno kompulzivna motnja in pojav tikov

Nekateri ljudje s OKM imajo tudi motnjo tikov, ki vključuje ponavljajoče se gibe ali zvoke. Motorični tiki so nenadni, kratkotrajni, ponavljajoči se gibi, kot so

obsesivno kompulzivna motnja in pojav tikov, kot so:
mežikanje z očmi,drugi gibi oči,grimase na obrazu,dvigovanje ramenin sunki glave ali ramen.

Glasovni tiki vključujejo

  • ponavljajoče se čiščenje grla,
  • smrkanje,
  • preklinjanje
  • ali pljuvanje.

Ljudje s obsesivno kompulzivno motnjo imajo pogosto tudi diagnosticirano motnjo razpoloženja ali socialno anksioznost.

Več o socialni anksioznosti si lahko preberete tukaj.

Pojav paničnih napadov zaradi OKM

Ko so ljudje ves čas pod stresom zaradi obsesivno-kompulzivne motnje (OKM), se začnejo bati druženja z drugimi. Skrbi jih, kaj si bodo drugi mislili o njih, ali pa se bojijo, da jih bodo njihove obsesije in kompulzije prevzele.

Ta strah pred druženjem z drugimi se imenuje socialna fobija.

Zaradi OKM in socialne anksioznosti so posamezniki pogosto zelo napeti, kar vodi do paničnih napadov. To so trenutki, ko jih nenadoma

  • preplavi močan strah,
  • srce začne hitreje biti,
  • težko dihajo,
  • postane jim slabo
  • in zdi se jim, da izgubljajo nadzor.

Takrat se počutijo zelo prestrašeni in nemočni.

Kljub temu, da so občutki tako intenzivni in grozeči, se v resnici ne zgodi nič hudega in ko napad panike mine, se telo umiri. Zaradi napadov panike se ljudje še bolj izogibajo socialnim interakcijam in situacijam, ki jih strašijo, kar vse skupaj še poslabša socialno anksioznost.

Za več informacij o paničnih napadih si preberite članek na Vlasta Kuster – napad panike.

Zaključek – Obsesivno kompulzivna motnja

Cikel obsesivno-kompulzivne motnje (OKM) je sestavljen iz štirih delov:

  • obsesije,
  • močne anksioznosti,
  • kompulzije za zmanjšanje stiske
  • in začasnega olajšanja.

Ko se vsiljive misli vrnejo, se cikel ponovi.

Prekinitev tega cikla je mogoča s

  • soočanjem z obsesijami,
  • z odlašanjem pred izvajanjem kompulzij,
  • s pomočjo odpravljanja vzrokov za stres.
  • Celovito in temeljito terapijo, ki naslovi vzroke vaših težav

Obsesivno kompulzivna motnja nima čudežnega zdravila, s katerim bi jo popolnoma pozdravili. Zato je najboljši pristop k izboljšanju stanja to – da omilimo simptome in vam omogočimo kar se da mirno in normalno življenje.

uživanje v živlljenju

Po mojih izkušnjah je najboljši pristop k blaženju simptomov celotno odpravljanje podzavestnih vzorcev in čustvenih travm iz preteklosti s pomočjo temeljite celostne terapije.

Na tak način sem v svoji 12-letni karieri pomagala že več kot 3800 Slovenkam in Slovencem, ki so trpeli za posledicami travmatičnega otroštva in odraščanja s čustvenimi ranami.

Mojo Celovito terapijo Notranji mir, sem dolga leta razvijala za pomoč in reševanje prav takšnih težav.


Vabilo k nadalnemu branju

V današnjem svetu, kjer so pritiski povsod okoli nas, je skrb za psihično zdravje nujna za kakovostno življenje. S pomočjo terapije lahko najlažje pridobite potrebne tehnike za premagovanje obsesivno kompulzivne motnje.

Nikoli ne obupajterešitev je vedno mogoča, le vztrajati je treba in si poiskati pomoč, ko jo potrebujete. Stres je premagljiv, in z ustreznimi strategijami lahko dosežete boljše počutje in notranji mir.

Če menite, da se vi ali vaš otrok soočate z obsesivno-kompulzivno motnjo (OKM), vas vabim, da kliknete spodnji gumb, kjer si lahko preberete vse o celoviti terapiji Notranji mir. Ta terapija vam pomaga prepoznati in odpraviti globoke podzavestne vzroke, ki so privedli do pojava OKM.

Asja Dominko - brezplačeni pogovor - Psihični stres

Z odpravljanjem negativnih vzorcev razmišljanja in čustvenih blokad lahko dosežete trajno spremembo, ki zmanjšuje stres, vpliv negativnih dejavnikov in vam pomaga zaživeti bolj svobodno in uravnoteženo življenje. Preverite več informacij s klikom na spodnji gumb.

Za več člankov o stresu si poglejte preostale članke v kategoriji stres na asjadominko.si.

Viri – Obsesivno kompulzivna motnja

  • Dominko, A. (2024). Kako premagati anksioznost.
  • Kuster, V. (2023). Moja nova samopodoba.
  • Selye, H. (1956). The Stress of Life. New York: McGraw-Hill.
  • Selye, H. (1982). History of the Stress Concept, Chapter 2. V L. Goldberger in S. Breznitz (ur.), Handbook of Stress: Theoretical and Clinical Aspects. Free Press.
  • »What is stress?«. (2010). EHealthMD.

Avtorica članka

Asja Dominko
Magistrica temeljnih medicinskih znanosti, vodilna specialistka za trajno odpravo izgorelosti, tesnobe in paničnih napadov.

  • Izvajam napredno terapijo »Notranji mir« ter Kratke terapije za osnovno pomoč.
  • Avtorica knjig »Kako premagati anksioznost« (e-knjigo (86 strani) s konkretnimi nasveti za pomoč si lahko brezplačno prenesete) in »Moja nova samopodoba«.
  • Brezplačen terapevtski pogovor je na voljo vsem, ki želite izvedeti a) resničen vzrok za vaše težave, b) način, kako se jih lahko za vedno osvobodite in zaživite ponovno normalno življenje.
Vse informacije: www.asjadominko.si

Potrebujete pogovor?

Pogovorimo se o tem zakaj se vam v resnici dogaja, kar se vam dogaja in kaj narediti, da težavo trajno rešite.

Če želite prejemati najnovejše nasvete in raziskave o duševnem zdravju in dobrem počutju, vnesite svoj elektronski naslov.

Vas muči stres?

Rešite 1-minutni test in prejmite brezplačno terapijo!

🟢 Hvala za vaše odgovore, v zahvalo vam podarjamo brezplačno video terapijo!

Spodaj vnesite svoj e-poštni naslov in v nekaj minutah boste prejeli posnetek terapije Asje Dominko.

Drugi članki iz kategorije:

KAJ JE DEPRESIJA

Ste pogosto žalostni ali obupani brez očitnega razloga? Ste izgubili vso zanimanje za aktivnosti, ki so vas prej veselile? Ste

DEDNA ANKSIOZNOST

Mnogi ljudje se sprašujejo: Ali je anksioznost dedna? Najnovejše raziskave kažejo, da je dedna, vsaj deloma, vendar pa jo lahko

online terapija

Ali kdaj občutite hude pritiske, anksioznost in stres, ki vam zvečer ne pustijo spati, čez dan pa ne sprostiti? Morda

psiha in tezko dihanje

Verjetno se vam je že zgodilo, da vam je v neprijetni ali stresni situaciji zmanjkalo zraka, ste težko dihali ali

Si želite stopiti na pot notranjega miru?

Z veseljem vam podarjam brezplačno e-knjigo »Pot do Notranjega miru«. Vaša Asja