Kaj je obsesivno kompulzivna motnja (OKM) in kako jo končno obvladati

Ali se vam pogosto pojavljajo obsesivne misli ali potreba po ponavljajočih se dejanjih, ki motijo vaš vsakdan? Se počutite ujeti v začarani krog ponavljajočih se vedenj ali ritualov? Opazite ponavljajoča se vedenja, kot je konstantno preverjanje, ali ste zaklenili vrata ali ugasnili pipo v kopalnici? To je obsesivno-kompulzivna motnja (OKM), ki se razvije zaradi dolgotrajnega kroničnega stresa in negativnih podzavestnih vzorcev, ki so nastali kot posledica preteklih travmatičnih izkušenj.

Obsesivno kompulzivna motnja (OKM) je dolgotrajna motnja, pri kateri se osebi pojavljajo neobvladljive–ponavljajoče se misli (obsesije) in/ali vedenja (kompulzije).

Simptomi OKM (obsesije in vedenja) osebi potratijo veliko časa in povzročajo hudo stisko ali motijo vsakodnevno življenje.

V članku bomo preverili kaj obsesivno kompulzivna motnja je, kako jo obvladati in zakaj do nje sploh pride.

Kaj je obsesivno kompulzivna motnja (OKM)

Obsesivno kompulzivna motnja (OKM) je motnja, pri kateri ljudje doživljajo ponavljajoče se, nezaželene misli, ideje ali občutke (obsesije).

Za odpravo teh misli se počutijo prisiljene izvajati ponavljajoča se vedenja (kompulzije), kot so na primer

• umivanje rok,
• čiščenje,
• preverjanje stvari,
• štetje
• ali druge aktivnosti.

Te ponavljajoče dejavnosti močno vplivajo na osebno in socialno življenje.

Ljudje z obsesivno kompulzivno motnjo doživljajo tudi rigidna vedenja, kar pomeni, da so določena dejanja ali rituali izvajana na zelo natančen in strukturiran način, brez fleksibilnosti ali spreminjanja rutine.

Neizvajanje teh dejanj pogosto povzroča veliko stisko, saj je pogosto povezano s specifičnim strahom pred resnimi posledicami, ki lahko prizadenejo posameznika ali njegove bližnje.

Številni ljudje z OKM se zavedajo ali sumijo, da njihove obsesivne misli niso realne; kljub temu pa se še vedno soočajo s težavami pri ločevanju od teh misli ali pri ustavljanju kompulzivnih dejanj.

Kako se počuti oseba s OKM?

Oseba s OKM se pogosto počuti ujeta v nenehen cikel vsiljivih misli in kompulzivnih dejanj. Občutki tesnobe in strahu so prisotni ves čas, kar povzroča izčrpanost in frustracijo.

“Nenehno preverjam, ali so vrata zaklenjena, čeprav vem, da so. Vem, da je to nelogično, a ne morem si pomagati,” pravi Janez, oseba s OKM.

“Občutek imam, da me bo nekaj strašnega doletelo, če ne izvedem svojih ritualov.”

Osebe s OKM pogosto doživljajo tudi občutke sramu in krivde, saj se zavedajo, da so njihova vedenja pretirana, vendar jih ne morejo nadzorovati.

Poleg tega se lahko osebe s OKM počutijo izolirane zaradi svojih simptomov. “Nihče ne razume, zakaj porabim toliko časa za čiščenje. Počutim se osamljeno in nerazumljeno,” pravi Ana.

Pogosto se bojijo, da bi jih drugi ljudje obsojali ali se jim posmehovali zaradi njihovih nenavadnih ritualov.

Osebe s OKM se pogosto počutijo preobremenjene in brez nadzora nad svojimi mislimi in dejanji. Občutek nemoči je zelo intenziven in vodi v občutke depresije in anksioznosti.

“Vsak dan je boj, da obvladam svoje misli. Včasih se počutim, kot da izgubljam nadzor nad svojim življenjem,” pravi Marko, ki se bori s to motnjo.

Soočanje z OKM je zelo naporno in izčrpavajoče. Vendar pa obstajajo učinkovite terapije in podporne skupine, ki pomagajo osebam s OKM, da se naučijo obvladovati svoje simptome in izboljšati kakovost življenja.

Kaj je OKM cikel?

Izraz “OKM cikel” opisuje dinamiko obsesivno-kompulzivne motnje, kjer se znajdemo v začaranem krogu, kjer posledice obsesij vplivajo na ponovni pojav kompulzij.

Začne se z obsesijo in konča s začasnim olajšanjem — le da se potem začne znova, ustvarjajoč nenehen cikel motenih misli in ritualnih vedenj.

OKM cikel je posebej težko prekiniti, saj se olajšanje, ki ga zagotavljajo kompulzije, dojema kot uspešno. Ko nekaj “deluje” pri obvladovanju obsesije, OKM možgani domnevajo, da bo vedno delovalo, in neizvajanje te dejavnosti bo privedlo do katastrofe.

OKM je pravilno poimenovan ‘zlobni‘ cikel zaradi svoje ponavljajoče se narave.

Tako da dlje ko ste v ciklu, bolj ta pridobi na moči in vztrajnosti, kar predstavlja velik izziv za tiste, ki iščejo osvoboditev.

Kateri so štirje deli OKM cikla?

Cikel OCD sestavljajo štirje deli:

• obsedenost
• anksioznost
• kompulzija
• začasno olajšanje

Obsedenost

Začetek cikla predstavlja vsiljiva misel, podoba ali nagon.

To so ‘kaj-če‘ in ‘če-potem‘ dvomi ter obsedenosti, ki nepopustljivo mučijo osebo, ki živi z OKM.

Obsesije niso pod nadzorom: Nezavedno vstopijo v vaš um in se znova in znova predvajajo, tudi če prepoznate, da so nelogične.

Obsesije pri OKM so pogosto strahovi in so povezane z običajnimi temami:

• kontaminacija
• nasilje
• perfekcionizem
• religija ali moralnost
• odgovornost
• identiteta
• odnosi

Primeri strahov so:

Anksioznost

Anksioznost predstavlja drugi del OKM cikla. Gre za naraven odziv na misli, ki so vznemirjajoče.

Anksioznost se kaže v telesnih, čustvenih in miselnih simptomih.

Telesni simptomi vključujejo

• razbijanje srca,
• tiščanje v grlu,
• napetost v želodcu,
• nenavaden pritisk v glavi,
• vrtoglavico,
• cmok v grlu,
• mravljinci,
• omedlevico,
• občutek težkih ali mehkih nog
• ter nepojasnjene bolečine.

Čustveni simptomi obsegajo

• nemir,
• nervozo,
• pomanjkanje koncentracije,
• težave s spominom
• in različne strahove.

Anksioznost zajame celotno telo in bistveno poslabša simptome obsesivno kompulzivne motnje, zaradi česar osebese prisilijo v kompulzivna vedenja, da bi olajšale stisko.

Intenzivnost anksioznosti se razlikuje, vendar je vedno nesorazmerna z dejansko grožnjo.

Kompulzija

Kompulzija je nekaj, kar počnete telesno, mentalno ali oboje hkrati, da bi omilili anksioznost, ki jo povzroča obsedenost. Kompulzije vključujejo

• ponavljanje fraz,
• štetje,
• iskanje potrditve od drugih
• in skrbno organizacijo,
• skupaj z mnogimi drugimi vedenji.

Primer kompulzije bi bil postavljanje predmetov na mizo na »pravi način«, da bi se izognili slabim posledicam.

Začasno olajšanje

Kompulzije prinašajo začasno olajšanje pri OKM, kar spada pod četrti in zadnji del cikla.

To začasno olajšanje je podobno takojšnji zadovoljitvi, kot jo prinaša nezdrava hrana ali droge. Hitro pomiri, a ne prinese resničnega zadovoljstva kot dobra in kakovostna zdrava prehrana, zato vodi v več obsedenosti in nadaljnje kompulzije.

Kako prekiniti cikel obsesivno kompulzivne motnje

Pogostost in intenzivnost ciklov OKM se razlikuje od osebe do osebe, saj nanjo vplivajo mnogi dejavniki, kot so

• zunanji stresorji,
• pomembni življenjski dogodki
• in trenutni splošni mehanizmi spoprijemanja.

Če imate občutek, da ste se ujeli v neprekinjen cikel OKM, obstajajo načini, kako se osvobodite.

Cikel OKM je kot vrtinec, ki se nenehno vrti v vaši glavi.

Začne se z vsiljivo mislijo ali strahom, ki vas obremenjuje. Ko se ta misel pojavi, vas preplavi močna tesnoba.

Da bi se znebili tesnobe, se ljudje z OKM pogosto zatekajo k kompulzivnim dejanjem, kot so

• ponavljajoče se preverjanje,
• štetje
• ali ponavljanje določenih besed.

To začasno olajša tesnobo, vendar le za kratek čas.

Cikel OKM je težko prekiniti, saj se zdi, da kompulzije prinašajo uspeh pri obvladovanju obsedenosti.

Toda to začasno olajšanje ne reši osnovnega problema. Terapija je ključna pri premagovanju strahu in stresa ter učenju, kako se spopasti z obsesivnimi mislimi brez potrebe po kompulzivnih dejanjih.

Za trajno okrevanje je ključna izbira pravega terapevta in predanost terapiji, ki je prilagojena vašim potrebam. Le tako boste začutili, da ste na poti k popolnemu okrevanju in zaupanju vase.

Vpliv stresa na OKM

Stres je ključen dejavnik pri pojavi obsesivno kompulzivne motnje (OKM). Ko smo pod stresom, naše telo proizvaja več hormonov, kot je kortizol, kar vpliva na delovanje možganov in sproži ali poslabša simptome. Stres prav tako poveča intenzivnost obsesij in kompulzij ter poslabša splošno stanje posameznika s to motnjo.

Kaj je torej rešitev?

Potrebno je zmanjšati simptome stresa in tesnobe, kar storimo tako, da iz vašega življenja očistimo vso čustveno bolečino in travmatične dogodke iz preteklosti, ki danes negativno vplivajo na vaše življenje.

Kako pa to storimo?

Najpomembneje je vzpostaviti varno okolje, v katerem se te čustvene rane predelajo in sprejmejo pozitivne spremembe, kar omogoča trajno olajšanje.

Na primer, če ste odrasla oseba z urejenim življenjem in ljubečo družino, vendar ste kot otrok doživljali travme zaradi alkoholizma v družini in občutke sramu, se vam zdaj pojavlja tesnoba.

Da se rešite te tesnobe, je treba predelati otroške spomine in občutke, čeprav se bo pojavil podzavestni odpor.

Moja napredna terapija Notranji mir ima kar 95% uspešnost pri trajnem odpravljanju:

• stresa,
• anksioznosti,
• izgorelosti,
• nespečnosti
• in drugih čustvenih in psiholoških težav.

Kaj so znaki in simptomi OKM?

Ljudje s OKM imajo obsesije, kompulzije ali kombinacijo obojega.

Obsesije pri obsesivno kompulzivni motnji

Obsesije so ponavljajoče se misli, impulzi ali mentalne podobe, ki so vsiljive, neželene in večini ljudi povzročajo tesnobo.

Pogoste obsesije vključujejo:

• Strah pred mikrobi ali kontaminacijo
• Strah pred pozabljanjem, izgubo ali zamenjavo
• Strah pred izgubo nadzora nad lastnim vedenjem
• Agresivne misli do drugih ali samega sebe
• “Neželene”, “prepovedane” ali tabuizirane misli v zvezi s spolnostjo, religijo ali nasiljem
• Želja po simetriji ali popolnem redu

Kompulzije pri obsesivno kompulzivni motnji (OKM)

Pri OKM ljudje pogosto preverjajo:

Kompulzije pa so ponavljajoča se vedenja, pri katerih oseba čuti, da jih mora nujno izvajati – pogosto se pojavijo kot odziv na obsesivne misli.

Pogoste kompulzije vključujejo:

• Pretirano čiščenje ali umivanje rok
• Razporejanje ali urejanje predmetov na določen način
• Ponavljajoče se preverjanje stvari
• Kompulzivno štetje
• Molitev ali tiho ponavljanje besed

Niso vse ponavljajoče misli obsesije in ne vsako ritualno vedenje kompulzija.

Kljub temu ljudje s OKM običajno:

• Ne morejo nadzorovati svojih obsesij ali kompulzij, tudi če vedo, da so pretirane.
• Porabijo več kot 1 uro na dan za svoje obsesije ali kompulzije.
• Ne uživajo zadovoljstva zaradi svojih kompulzij, lahko pa začasno občutijo olajšanje zaradi svoje tesnobe.
• Doživljajo pomembne težave v vsakdanjem življenju zaradi teh misli ali vedenj.

Obsesivno kompulzivna motnja in pojav tikov

Nekateri ljudje s OKM imajo tudi motnjo tikov, ki vključuje ponavljajoče se gibe ali zvoke. Motorični tiki so nenadni, kratkotrajni, ponavljajoči se gibi, kot so

Glasovni tiki vključujejo

• ponavljajoče se čiščenje grla,
• smrkanje,
• preklinjanje
• ali pljuvanje.

Ljudje s obsesivno kompulzivno motnjo imajo pogosto tudi diagnosticirano motnjo razpoloženja ali socialno anksioznost.

Več o socialni anksioznosti si lahko preberete tukaj.

Simptomi OKM se začnejo kadarkoli, vendar se običajno razvijejo med koncem otroštva in zgodnjo odraslostjo.

Simptomi se začnejo pojavljati postopoma in morda izginejo za nekaj časa ali pa se poslabšajo. Med obdobji stresa se simptomi znatno poslabšajo. Obsesije in kompulzije pa se lahko spreminjajo s časom.

Odrasli se izogibajo situacijam, ki sprožijo njihove simptome, ali pa uporabljajo droge ali alkohol za spopadanje s njimi.

Otroci pa težje prepoznajo, da je njihovo vedenje nenavadno, in se pogosto bojijo, da se bo zgodilo nekaj groznega, če ne izvajajo določenih kompulzivnih ritualov.

Če menite, da imate vi ali vaš otrok trpite za OKM, vas vabim na brezplačen in neobvezujoč uvodni pogovor, kjer bova skupaj odkrila vaše specifične globlje mentalne vzroke za pojav stresa.

S pomočjo mojega vodenja bova skupaj odpravila negativne vzorce razmišljanja v telesu in umu, kar vam bo pomagalo premagati globlje vzroke za pojavljanje obsesivno-kompulzivne motnje na mentalno-čustveni ravni ter zmanjšalo stres in vpliv negativnih dejavnikov v vašem življenju.

Kako se odpravlja obsesivno kompulzivna motnja (OKM)?

Terapija

Terapija pomaga mnogim ljudem, tudi tistim z najresnejšimi oblikami OKM. Strokovnjak za duševno zdravje vam pomaga izbrati najboljšo možnost odpravljanja vzrokov zaradi katerih se OKM pojavlja in vam razložiti koristi terapije za splošno življenje.

Pomembno je, da sledite svojemu terapevtskemu planu in se popolnoma posvetite svoji poti do manj stresnega in mirnejšega življenja.

Kako to storimo?

Da na terapiji poiščete svoje najtežje življenske zgodbe in jih drugo za drugo predelate tako, da bodo spomini postali nevtralni. Nekateri boste to lahko naredili sami, večina ljudi pa tukaj potrebuje strokovno pomoč osebe, ki je usposobljena v vodenju skozi čustveno bolečino.

Čeprav ni zdravila za OKM, terapija pomaga ljudem obvladovati simptome, se vključevati v vsakodnevne dejavnosti in živeti polno življenje.

Otroci s OKM včasih potrebujejo dodatno pomoč družinskih članov in zdravstvenih delavcev pri prepoznavanju in obvladovanju simptomov obsesivne kompulzivne motnje.

Zdravila

Zdravstveni delavci pogosto predpišejo antidepresive za zdravljenje obsesivno-kompulzivne motnje (OKM), saj ta zdravila ciljajo na serotonin, kemični prenašalec v možganih, povezan z regulacijo razpoloženja in vedenja.

Vendar pa zdravljenje z antidepresivi običajno zahteva čas (od 8 do 12 tednov) preden se začnejo kazati in občutiti izboljšave v simptomih OKM.

Kljub temu pa antidepresivi povzročijo tudi stranske učinke, ki otežujejo uporabo teh zdravil, kot so

• glavoboli,
• slabost in vrtoglavica
• ali motnje spanja,

Antidepresivi lahko pomagajo zatreti neprijetne simptome OKM, vendar ne rešijo drugih čustvenih težav ali občutkov, ki se nato samo kopičijo. To pomanjkljivost nato še poslabša pojavljanje hudih simptomov, ko prenehate jemati antidepresive, zaradi česar se znajdemo v začaranem krogu zdravljenja.

Zakaj se pojavi obsesivno kompulzivna motnja?

Čeprav se obsesivno kompulzivna motnja pojavlja predvsem zaradi povišanega stresa in tesnobe, pa različni dejavniki tveganja povečujejo možnosti za razvoj motnje.

Genetika

Študije so pokazale, da je tveganje za razvoj OKM povečano, če ima oseba bližnjega sorodnika s OKM. Znanstveniki niso identificirali enega samega gena ali skupine genov, ki bi nedvoumno vodili v OKM, vendar pa študije raziskujejo povezavo med genetiko in OKM.

Biologija

Študije slikanja možganov so pokazale, da ljudje s OKM pogosto kažejo razlike v prednjem korteksu in subkortikalnih strukturah možganov, ki vplivajo na sposobnost nadzora vedenja in čustvenih odzivov.

Raziskovalci so prav tako ugotovili, da več bioloških procesov v možganih igra ključno vlogo pri

• obsesivnih mislih,
• kompulzivnih vedenjih
• ter povezanih strahovih in tesnobi.

Ta znanja nam pomagajo razvijati in prilagajati terapije, usmerjene na specifična možganska območja.

Temperament

Nekatere raziskave so pokazale, da so ljudje, ki kažejo

• bolj zadržano vedenje,
• doživljajo negativna čustva
• in kažejo simptome tesnobe in depresije v otroštvu,

bolj nagnjeni k razvoju OKM.

Travme v otroštvu

Raziskave so pokazale, da travmatične izkušnje v otroštvu povečajo tveganje za razvoj obsesivno-kompulzivne motnje (OKM).

Otroci, ki doživijo

• fizično,
• čustveno
• ali spolno zlorabo,
• zanemarjanje
• ali druge oblike travme,

so bolj nagnjeni k razvoju simptomov OKM kasneje v življenju.

Travme povzročijo dolgotrajne spremembe v delovanju možganov in čustvenih odzivih, kar prispeva k obsesivnim mislim in kompulzivnim vedenjem.

Pojav paničnih napadov zaradi OKM

Ko so ljudje ves čas pod stresom zaradi obsesivno-kompulzivne motnje (OKM), se začnejo bati druženja z drugimi. Skrbi jih, kaj si bodo drugi mislili o njih, ali pa se bojijo, da jih bodo njihove obsesije in kompulzije prevzele.

Ta strah pred druženjem z drugimi se imenuje socialna fobija.

Zaradi OKM in socialne anksioznosti so posamezniki pogosto zelo napeti, kar vodi do paničnih napadov. To so trenutki, ko jih nenadoma

• preplavi močan strah,
• srce začne hitreje biti,
• težko dihajo,
• postane jim slabo
• in zdi se jim, da izgubljajo nadzor.

Takrat se počutijo zelo prestrašeni in nemočni.

Kljub temu, da so občutki tako intenzivni in grozeči, se v resnici ne zgodi nič hudega in ko napad panike mine, se telo umiri. Zaradi napadov panike se ljudje še bolj izogibajo socialnim interakcijam in situacijam, ki jih strašijo, kar vse skupaj še poslabša socialno anksioznost.

Za več informacij o paničnih napadih si preberite članek na Vlasta Kuster – napad panike.

Terapija

V današnjem svetu, kjer so pritiski povsod okoli nas, je skrb za psihično zdravje nujna za kakovostno življenje.

S pomočjo terapije lahko najlažje pridobite potrebne tehnike za premagovanje obsesivno kompulzivne motnje.

Nikoli ne obupajte – rešitev je vedno mogoča, le vztrajati je treba in si poiskati pomoč, ko jo potrebujete. Stres je premagljiv, in z ustreznimi strategijami lahko dosežete boljše počutje in notranji mir.

Če potrebujete pomoč ali podporo, vas vabim, da se prijavite na brezplačen uvodni pogovor. Skupaj bomo raziskali vzroke vaših težav in se poglobili v vaše čustvene stiske, ki so pogosto skrite v ozadju vaše podzavesti.

Zaključek – Obsesivno kompulzivna motnja

Cikel obsesivno-kompulzivne motnje (OKM) je sestavljen iz štirih delov:

• obsesije,
• močne anksioznosti,
• kompulzije za zmanjšanje stiske
• in začasnega olajšanja.

Ko se vsiljive misli vrnejo, se cikel ponovi.

Prekinitev tega cikla je mogoča s

• soočanjem z obsesijami,
• z odlašanjem pred izvajanjem kompulzij
• in s pomočjo odpravljanja vzrokov za stres.

Obsesivno kompulzivna motnja nima čudežnega zdravila, s katerim bi jo popolnoma pozdravili.

Zato je najboljši pristop k izboljšanju stanja to – da omilimo simptome in vam omogočimo kar se da mirno in normalno življenje.

Po mojih izkušnjah je najboljši pristop k blaženju simptomov celotno odpravljanje podzavestnih vzorcev in čustvenih travm iz preteklosti s pomočjo temeljite celostne terapije.

Na tak način sem v svoji 12-letni karieri pomagala že več kot 3800 Slovenkam in Slovencem, ki so trpeli za posledicami travmatičnega otroštva in odraščanja s čustvenimi ranami.

Mojo napredno terapijo Notranji mir, sem dolga leta razvijala za pomoč in reševanje prav takšnih prav takšnih težav.

Postopek soočenja s svojo čustveno bolečino je globoko učinkovit, pa vendar zelo preprost. Če se ne boste bali opazovanja svojega notranjega dogajanja, če vam ne bo žal časa in energije, ki ju boste temu posvetili, potem imate v rokah čudežno palčko, s katero si boste pričarali lepo življenje.

Naučite se namesto bolečine vase vgraditi misli

• o pogumu,
• o moči,
• o vaše vrednosti,
• o tem, kako čudovita bitja ste.

Zato vas iskreno vabim na brezplačen uvodni pogovor, da se naučite opazovati svoj notranji svet, naučite se opazovati svoje misli in svojo čustveno bolečino.

Za več člankov o stresu si poglejte preostale članke v kategoriji stres na asjadominko.si.

Viri – Obsesivno kompulzivna motnja

• Dominko, A. (2024). Kako premagati anksioznost.
• Kuster, V. (2023). Moja nova samopodoba.
• Selye, H. (1956). The Stress of Life. New York: McGraw-Hill.
• Selye, H. (1982). History of the Stress Concept, Chapter 2. V L. Goldberger in S. Breznitz (ur.), Handbook of Stress: Theoretical and Clinical Aspects. Free Press.
• »What is stress?«. (2010). EHealthMD.