Anksioznost

Anksioznost najlažje opišemo kot mešanico strahu, panike, nemira in tesnobe. Prepoznamo jo po telesnih, miselnih in čustvenih simptomih. Do anksioznosti pride zaradi kombinacije genetskih, bioloških, okoljskih in psiholoških dejavnikov, pri čemer se vsak stresni dogodek zapiše v telo na energijskem nivoju.

Preberi več
Anksioznost - oseba na sliki čuti nemir, strahove in anksioznost.
Socialna anksioznost nas nase opozarja s 5 največkrat spregledanimi znaki. Enega od njih prikazyje slika: moški, ki si grize nohte. Ob tem napis: Ali sem dovolj (dober, urejen, strokoven ...)?

Socialna anksioznost (tj. strah pred ponižanjem, pred biti obsojan, nenehno analiziranje svojega vtisa na druge itd.). Če se s socialno fobijo soočate, imate nekaj skupnega s številnimi zvezdniki,

Ste bili kdaj pozorni na to, kako se vaše telo odziva na stres in čustvene obremenitve? Morda ste občutili bolečine

Anksioznost bi lahko opisali kot mešanico občutkov tesnobe, strahu, panike in nemira, ki s sabo privede tudi druge omejitve: strah

Ste že kdaj doživeli močno napetost, zaskrbljenost ali občutek preobremenjenosti, ne da bi poznali pravi razlog za to? Če je

Zagotovo ste se že kdaj znašli v situaciji, ko ste začutili močno fizično nelagodje, občutek ogroženosti in nevarnosti, razbijanje srca,

strah pred smrtjo - tanatofobija

Strah pred smrtjo, znan tudi kot tanatofobija, je globoko zakoreninjen in univerzalen občutek, ki ga doživlja veliko ljudi po vsem

Socialna fobija, znana tudi kot strah pred ljudmi, je ena izmed najpogostejših oblik anksioznih motenj in prizadene približno 9 %

Huda anksioznost je kot temen oblak, ki zamegli vsakodnevno življenje mnogim ljudem. Številni se znajdejo ujeti v spiralo tesnobnih misli,

Kaj je anksioznost?

Anksioznost - odpravite jo hitro in celovito

Se sprašujete kaj je anksioznost in zakaj muči ravno vas? 

 

Ali imate pogosto občutke stresa, hitenja in zaskrbljenosti

Imate občutek neuspeha, ker vam ni uspelo doseči vseh začrtanih ciljev? 

Ali se sprašujete, kaj hudiča je narobe s vami, ker ne morete sami odpraviti negativnih občutkov?

Čeprav vam je zdravnik zagotovil, da je z vami vse v redu, vam vaše telo nakazuje nasprotno in imate občutek, kot da nekaj ni v redu.

 

Če je tako, potrebujete malo več odpuščanja do samega sebe.

 

Mislim, da govorim v imenu vseh, ki se spopadamo z anksioznostjo, da bi bilo sanjsko imeti super napredno rešitev, ki bi izbrisala vse naše čustvene rane iz preteklosti.

 

Predstavljajte si časovni stroj, s katerim bi se vrnili nazaj v času in odpravili vse travme in čustvene bolečine, ki so nas zaznamovale skozi življenje.

 

Žal pa je dejstvo, da verjetno v naših življenjih ne bomo dočakali izuma takšne naprave.

 

Na našo srečo pa obstajajo tehnike za čiščenje čustvenih ran in premagovanje negativnih podzavestnih prepričanj, ki delujejo precej podobno kot časovni stroj – omogočajo nam, da se vrnemo v preteklost in razrešimo težave, ki danes vplivajo na nas v obliki travm in nepredelanih dogodkov.

Anksioznost je kompleksen psihološki pojav, pri katerem občutimo:

  • nelagodje,
  • strah
  • in skrbi.
 

Gre za povsem normalno čustveno reakcijo na stresne situacije ali potencialne grožnje, vendar pa postane problematična, če postane pretirana ali kronična.

V naslednjem videu vam bom predstavila kaj je anksioznost, kaj so njegovi simptomi, znaki in kako jo premagamo.

Vse, kar bom pojasnila, pa bomo obravnavali tudi v nadaljevanju.

Anksioznost je v današnjem času vse bolj prepoznana kot globalna težava, ki negativno vpliva na kakovost življenja ljudi po celem svetu.

  • Ocenjuje se, da ima po vsem svetu anksioznost 284 milijonov odraslih. (AnxietyCentre.com, 2023)
  • Od teh odraslih je bilo 191 milijonov žensk (67%) in 93 milijonov moških (33%). (ADAA, 2024)
  • Pogostnost vseh duševnih motenj se je med letoma 1990 in 2013 svetovno povečala za 50%, s 416 milijonov na 615 milijonov. 
Slika planeta Zemlja z napisom: 'Anksioznost ima trenutno 4% prebivalstva'
Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da ima trenutno približno 4 % svetovnega prebivalstva anksiozno motnjo.

Zavedajte se, da čeprav je anksioznost strašljiva – zaradi nje ne boste umrli.

Nevarnost pa nam vseeno predstavljajo dolgoročni, nezdravljeni učinki anksioznosti, ki ogrožajo naša življenja.

Anksioznost povzroča:

  • kronične zdravstvene težave,
  • duševne motnje,
  • motnje spanja,
  • težave z učenjem in koncentracijo,
  • težave v medosebnih odnosih,
  • zlorabo substanc,
  • zmanjša kakovost življenja,
  • in poveča tveganje za samomor.

Anksioznost se kaže skozi različne simptome:

  • fizične,
  • psihološke
  • in vedenjske.
Anksioznost sestavljajo fizični, psihološki in vedensjki simptomi.

Fizični simptomi

Fizični simptomi so odzivi telesa, ki se pojavijo zaradi povišanega stresa.

Med najpogostejšimi simptomi so:

  • Hitro bitje srca
  • Potenje
  • Tresenje
  • Težko dihanje
  • Stiskanje v prsih
  • Omotica ali zaspanost
  • Občutek mravljincev
  • Slabost
  • Težave s spanjem

Psihološki simptomi

Psihološki simptomi vključujejo intenzivne čustvene odzive in miselne vzorce.

  • Posamezniki doživljajo
  • Stalno zaskrbljenost
  • Občutek strahu brez očitnega razloga
  • Nespečnost
  • Napetost
  • Občutek nemoči
  • Motnje koncentracije

Vedenjski simptomi

Vedenjski simptomi so posledica odziva na občutke in misli, povezane z anksioznostjo.

To vključuje:

  • Izogibanje določenim situacijam in lokacijam
  • Pretiran nadzor in organizacija okolja
  • Omejevanje družabnih interakcij
  • Neprestano ponavljajoči se rituali ali navade za obvladovanje anksioznosti

Pomembno je razumeti, da anksioznost ni enako kot občasen strah ali skrb in da močno vpliva na vsakdanje delovanje posameznika.

Več o anksioznosti in o specifičnih strahovih, lahko preberete na Vlasta Kuster.

Za vas sem pripravila brezplačen test za anksioznost

  1. Kliknite na spodnji gumb.
  2. Odgovorite na 12 vprašanj (1-5 minut).
  3. Rezultate boste dobili po nekaj minutah na e-pošto.

100% brezplačno, zaupno in diskretno.

S hudimi simptomi anksioznosti se je soočala tudi Pika. Piko so pestile:

  • vrtoglavice,
  • tiščanje v prsih,
  • nespečnost,
  • različni strahovi
  • in panični napadi.

Postanite kot Pika

Naj vam moje besede vzbudijo občutek, da lahko anksioznost preobrazite v notranjo moč.

Zmorete!

Če želite bolje razumeti delovanje svojih misli in čustev ter nastanek podzavestnih vzorcev obnašanja, vas vabim, da si popolnoma brezplačno preberete mojo novo knjigo Kako premagati anksioznost.

Naučili se boste prisluhniti svojemu telesu, ga razumeti in doseči notranji mir.

V knjigi boste:

  • Raziskali pojme anksioznost, tesnoba, depresija in napad panike.
  • Razumeli, kako čustvene rane iz otroštva vplivajo na vaša trenutna čustva.
  • Razumeli svoj notranji svet in prepoznali signale, ki jih telo pošilja.
  • Poglobljeno razumevanje čustev vam bo olajšalo terapevtski proces, saj boste bolje razumeli povezavo med telesom, mislimi in podzavestjo.

Prenesite svoj brezplačni izvod knjige zdaj in začnite svojo pot k boljšemu razumevanju telesa in uma.

Slika knjige Asje Dominko - Kako premagati anksioznost

Situacije, ki sprožijo anksioznost, so različne in se razlikujejo glede na strahove in prepričanja posameznika.

Slike prikazujejo različne vidike anksioznosti: na prvi sliki ženska doživlja anksioznost med govornim nastopom; na drugi sliki nevesta izraža anksioznost pred poroko; na tretji sliki pa oseba, ki je doživela prometno nesrečo.

Anksioznost povzročajo na primer:

  • javno nastopanje,
  • pomembni življenjski dogodki (npr. poroke, selitve),
  • nevarne situacije, kot so nesreče ali naravne katastrofe,
  • finančne težave,
  • težave v medosebnih odnosih,
  • delovni stres,
  • šolski pritisk,
  • zdravstvene težave
  • in spremembe v življenju (npr. ločitev, izguba ljubljene osebe)

Vendar pa se anksioznost pogosto pojavi tudi brez očitnega sprožilca, čeprav ni nobenega jasnega razloga ali situacije, ki bi jo povzročila.

Ta oblika anksioznosti je posledica notranjih dejavnikov, kot so:

  • genetska nagnjenost,
  • kemične spremembe v možganih
  • ali nezavedni miselni vzorci.

Pogosto se pojavi nenadoma in brez jasnega vzroka, kar lahko poveča občutek neobvladljivosti in stisko.

Poleg tega vsakodnevni stres prav tako prispeva k razvoju anksioznosti.

Normalna anksioznost je običajen odziv na stresne situacije, ki mine, ko se nevarnost konča ali ko se situacija razreši.

Kronična anksioznost pa je dolgotrajna, kar vodi v resne anksiozne motnje, kot so:

Spodnja tabela podrobneje prikazuje ključne razlike med normalno in kronično anksioznostjo. Razlike so razdeljene glede na trajanje, simptome, vpliv na vsakdanje življenje in potrebno pomoč.

Normalna anksioznostKronična anksioznost
Običajen odziv na stresne situacije, kot so pomembni dogodki ali težave v vsakdanjem življenju.Pretirana in neustrezna reakcija na stresne situacije, ki trajajo dlje časa.
Običajno mine, ko nevarnost izgine ali se situacija reši.Trajna in vztraja, tudi ko ni očitne nevarnosti ali stresorja.
Pomaga pri mobilizaciji za reševanje težav in izpolnjevanje ciljev.Omejuje sposobnost normalnega delovanja in izpolnjevanja vsakodnevnih obveznosti.
Fizični simptomi, kot so povečan srčni utrip ali rahlo potenje, so blagi in obvladljivi.Intenzivni fizični simptomi, kot so huda napetost mišic, potenje, težko dihanje, tresenje ali slabost.
Občasno se lahko pojavijo psihični simptomi, kot so kratkotrajna zaskrbljenost ali nemir.Pogosti in močni psihični simptomi, kot so konstantna anksioznost, strah, panika ali tesnoba.
Ne povzroča trajnih težav s telesnim zdravjem ali dolgoročnih psihičnih motenj.Povezano z razvojem resnih anksioznih motenj, kot so generalizirana anksiozna motnja (GAD), panična motnja, socialna anksiozna motnja ali specifične fobije.
Svetovanje ali podpora družine in prijateljev običajno zadostuje za obvladovanje.Zahteva strokovno pomoč specialista za duševno zdravje za učinkovito obvladovanje in zdravljenje.

S klikom na spodnjo sliko si lahko preberete uspešne zgodbe mojih strank, med njimi zgodbo Gregorja, ki je s pomočjo moje terapije uspešno premagal:

  • panične napade,
  • tesnobo
  • in anksioznost.

Tudi vas mučijo podobne težave?

 

Vabim vas, da se prijavite na povsem brezplačen in neobvezujoč uvodni pogovor, kjer vam bom predstavila rešitev za vaše težave.

Anksiozne motnje so kompleksen sklop duševnih stanj, ki segajo od običajnih anksioznih reakcij do resnih – življenje omejujočih stanj.

Ta duševna motnja povzroča strah, skrb in nenehen občutek preobremenjenosti. Osebe s GAM se preveč obremenjujejo glede vsakodnevnih stvari, kot so:

  • zdravje,
  • denar,
  • družinski odnosi,
  • delo itd.
Slika žalostne ženske z napisom: 'Anksioznost prizadene 3% odraslih in 7% mladostnikov.
GAM prizadene približno 3 % odrasle populacije, medtem ko se pojavi pri približno vsakem četrtem otroku med 13. in 18. letom starosti.

Simptomi GAM vključujejo:

  • stalno napetost,
  • nemir,
  • težave s spanjem,
  • povečano utrujenost,
  • težave s koncentracijo
  • in razdražljivost.

Simptomi navadno trajajo po več mesecev, brez strokovne pomoči pa tudi več let.

Več o GAM, lahko preberete na vlastakuster.si – generalizirana anksiozna motnja.

Socialna anksiozna motnja (SAM)

Za to motnjo (imenovano tudi socialna fobija) je značilen močan strah pred sodbo drugih ljudi. Osebe s SAD se močno bojijo socialnih interakcij, kot so:

  • pogovori,
  • sestanki,
  • druženje na zabavah
  • ali interakcija s tujci.

Raziskave kažejo, da imajo otroci večje tveganje za socialno fobijo, če starši kot disciplino uporabljajo sram in poudarjajo mnenja drugih.

Slika fantka, ki mu starši poudarjajo mnenja drugih in uporabljajo sram kot disciplino.

Simptomi SAM vključujejo:

  • hitro bitje srca,
  • potenje,
  • tresenje,
  • rdečica,
  • težave s govorjenjem ali dihanjem
  • ter močan občutek nelagodja ali strahu.

Posamezniki s socialno anksiozno motnjo se pogosto poskušajo izogniti situacijam, ki bi povzročile njihovo anksioznost, kar vodi v socialno izolacijo.

Več o strahu pred ljudmi pišem na Vlasta Kuster.

Panična motnja

Panični napadi in panična motnja sta povezana, vendar pa ju loči ključna razlika. 

Napad panike je akutni in intenziven občutek močnega strahu ali nelagodja, ki se pojavi nenadoma in doseže vrhunec v nekaj minutah.

Po drugi strani pa panična motnja predstavlja kronično stanje, v katerem oseba doživlja ponavljajoče se in nepričakovane panične napade in se boji nadaljnjih napadov ter posledic, ki jih ti lahko prinesejo. Ne bo pa vsak, ki je doživel panični napad, razvil panično motnjo.

Slika moškega med paničnim napadom, ki ga obkrožajo besede: hitro bitje srca, tresenje, potenje, omotica, občutek zadušitve.

Panično motnjo pogosto spremljajo fizični simptomi, kot so:

  • hitro bitje srca,
  • potenje,
  • tresenje,
  • občutek zadušitve,
  • omotica
  • in občutek nepovezanosti s samim seboj ali resničnostjo.

Napadi panike se pojavijo nepričakovano ali pa so povezani z določenimi sprožilci:

  • ko se počutimo ujeti ali izpostavljena,
  • socialni dogodki,
  • vožnja v gostem prometu – panika med vožnjo
  • ali tesna zaprta mesta.

Osebe s panično motnjo pogosto razvijejo strah pred ponovnim pojavom napada panike, kar lahko vodi v izogibanje situacijam in lokacijam, kjer so se napadi že zgodili.

 

Panični napad si lahko predstavljamo kot ekonom lonec ali lonec na pritisk, ki ga nepravilno odpremo. Ko je lonec pod visokim pritiskom, moramo paro počasi spuščati.

Če lonec prehitro odpremo, para izbruhne in lahko povzroči poškodbe osebi, ki lonec odpira. Podobno je s telesom, ki ima nakopičeno veliko čustvene bolečine.

Osebi, ki doživlja panične napade, je treba pomagati, da se čustvena bolečina postopoma in nadzorovano sprošča iz telesa.

Terapija deluje kot ventil, ki previdno in počasi sprošča bolečino iz telesa.

Ko med terapijo oseba iz sebe spusti žalost, jezo ali strah, to pripomore k temu, da nikoli več ne doživi paničnih napadov.

Podobno kot pri ekonom loncu, ki ga lahko mirno odpremo po tem, ko iz njega sprostimo vso odvečno vročo paro.

Ilustracija prikazuje ekonom lonec, ki ga je razneslo in, ki ponazarja panični napad.

Fobije

Fobije so posebna vrsta anksioznih motenj, kjer oseba doživlja močan, iracionalen strah pred določenimi:

  • predmeti,
  • situacijami,
  • živalmi,
  • ali dejavnostmi.

Simptomi fobij vključujejo:

  • intenziven strah ali paniko,
  • povečan srčni utrip,potenje,
  • tresenje,
  • težave s dihanjem
  • ali občutek omedlevice.

Fobije močno vplivajo na vsakdanje življenje posameznika, saj povzročijo izogibanje situacijam, ki sprožijo strah, kar omeji njihove aktivnosti in socialne odnose.

Slika prikazuje različne fobije: strah pred vožnjo, strah pred zaprtimi prostori, pred višino in pred pajki.

Fobije vključujejo širok spekter strahov, kot so strah pred

Pri fobijah je strah vedno pretiran v primerjavi z dejanskim tveganjem ali nevarnostjo, s katero se posameznik sooča (npr. ob socialni fobiji, že samo razmišljanje o javnem nastopanju povzroča intenziven strah).

Čeprav se zavedamo, da so fobije nerazumne, jih kljub temu sami ne moremo enostavno premagati ali se jih znebiti. In čeprav niso neposredno življenjsko nevarne, povzročajo hudo stisko, nelagodje in občutek nemoči.

Posledično se ljudje začnejo izogibati specifičnim situacijam ali predmetom, kar pa pogosto le še okrepi prvotni strah in povroča strah pred strahom.

Slika prikazuje tablo za "mesto" strah, ki se ga moški in ženska bojita, saj imata anksioznost.

Fobije imajo tudi globlji psihološki pomen, na primer strah pred poškodbami izhaja iz preteklih negativnih izkušenj z nesrečo ali travmatskimi dogodki, kar posamezniku vzbudi intenziven strah pred ponovno poškodbo ali fizično bolečino.

Fobije so v celoti rešljive, tako da svoje telo, misli in notranje občutke pomirimo do te mere, da bomo ob soočenju s strahom mirni in sproščeni. Pri tem je pomembno, da pogledamo, kateri stresni dogodki iz preteklosti so prispevali k strahu, ki se je pojavil danes.

S pomočjo napredne terapije Notranji mir se v treh mesecih popolnoma osvobodite strahu, ki vas pesti.

Za brezplačen uvodni pogovor se prijavite na spodnjem gumbu.

Anksioznost je kompleksen pojav, ki ga sprožijo različni dejavniki. Njihovo razumevanje je izrednega pomena pri diagnosticiranju in zdravljenju anksioznih motenj.

Slika predstavlja roko, ki sega po pomoči in napise: genetski dejavniki, okoljski dejavniki in psihološki dejavniki.

Genetski dejavniki

Genetski dejavniki vplivajo na predispozicijo za anksiozne motnje. Študije so pokazale, da so nekatere oblike anksioznosti delno podedovane.

Če ima nekdo v družini že anksiozne motnje, je večja verjetnost, da se bodo podobne težave razvile tudi pri drugih članih družine.

To kaže na genetsko nagnjenost k razvoju anksioznosti, ki lahko v kombinaciji z drugimi dejavniki vpliva na posameznikovo tveganje za to vrsto motnje.

Okoljski dejavniki

Traumatični dogodki, kot so izguba ljubljene osebe, težavni življenjski pogoji ali stresne situacije prispevajo k razvoju anksioznih motenj.

Pomemben vpliv ima tudi:

  • Stres
    • v šoli
    • v službi
    • pritiski družine

  • Socialna izolacija
    • pomanjkanje socialne podpore
    • čustvena osamljenost
    • slaba samopodoba

  • Traumatični življenski dogodki
    • izguba ljubljene osebe
    • težavni življenjski pogoji
    • nesreče
    • zloraba
    • bolezen ali poškodba
    • ločitev ali razveza

  • Kulturni dejavniki
    • kulturne norme in pričakovanja
    • verska prepričanja
    • etnična identiteta

  • Ekonomski dejavniki
    • pomanjkanje denarja
    • slabi življenjski pogoji
    • revščina

  • Zloraba substanc
    • alkohol
    • droge
    • zdravila na recept
    • tobak

  • Družinska dinamika, ki vključuje
    • vzgojo staršev
    • pomankanje ljubezni
    • sprejemanje vzorcev obnašanja
    • nenehno kritiziranje
    • načini obnašanja, ki so bili v družini dovoljeni
    • in prepričanja, ki so se vtisnila v nas v otroštvu

Psihološki dejavniki

Vključuje notranje procese posameznika in način obravnave stresnih misli.

Na primer, posamezniki z nizko samopodobo so bolj nagnjeni k razvoju anksioznosti. Prav tako negativna prepričanja o sebi ali svetu okoli nas prispevajo k stalni zaskrbljenosti in strahu.

Sem spadajo tudi:

  • pretirana samokritičnost,
  • negativno razmišljanje,
  • perfekcionizem in
  • težave pri obvladovanju čustev.

Kombinacija med genetskimi, okoljskimi in psihološkimi dejavniki poveča tveganje za razvoj te motnje.

Na primer, posameznik z genetsko nagnjenostjo k anksioznosti, ki je izgubil ljubljeno osebo, ima veliko verjetnost, da razvije anksiozno motnjo – v kolikor ne razreši čustvenih ran in strahov iz preteklosti ter iz telesa ne odstrani negativnih vzorcev razmišljanja.

Terapija je ključna pomoč pri tem procesu, da posameznik razvije bolj zdrave načine:

  • obvladovanja čustev,
  • premagovanja strahov
  • in sprejemanja izgub.

S tem se zmanjšuje tveganje za razvoj anksioznih motenj in drugih negativnih posledic neobdelanih čustvenih izkušenj.

Pomembno je vedeti, da genetika ne diktira vsega v našem življenju in da terapija zmanjša negativne vplive na naše duševno zdravje in nam pomaga lažje živeti.

Ali se tudi vi soočate z različnimi nepojasnjenimi neprijetnimi občutki?

Vabim vas, da se prijavite na brezplačni in neobvezujoč uvodni pogovor, kjer bova skupaj odkrila dejanske vzroke za vaše trenutno počutje. Skupaj bomo sestavili načrt, kako premagati simptome anksioznosti in kako uživati v bolj izpolnjujočem ter srečnejšem življenju.

Pomagala vam bom, da boste ponovno našli notranji mir in srečo.

Ne oklevajte, temveč naredite korak proti boljšemu jutrišnjemu dnevu.

Diagnostika anksioznosti je proces, ki vključuje uporabo različnih postopkov in orodij za natančno oceno simptomov in njihovega vpliva na posameznikovo življenje.

Slika prikazuje terapevta, ki strokovno diagnosticira stranko.

Ključen del diagnostičnega procesa je temeljita ocena stanja, ki jo opravi izkušenj strokovnjak za duševno zdravje. To vključuje pogovor s osebo, da ugotovimo, kakšne simptome doživlja in kako ti vplivajo na njegovo vsakodnevno življenje.

Za prijavo na brezplačen in popolnoma neobvezujoč uvodni pogovor, kjer bomo poiskali pravi vzrok za nastanek vaših težav, stisnite na spodnji gumb.

Pomembo je da najdemo prave vzroke za nastanek naših težav.

Natančna diagnoza omogoča izbiro ustrezne terapevtske strategije. Prav tako omogoča posamezniku in njegovim bližnjim boljše razumevanje motnje ter sprejemanje odločitev o nadaljnjih korakih za izboljšanje duševnega zdravja.

 

Anksioznost je kompleksen pojav, ki ga sprožijo različni dejavniki. 

Njihovo razumevanje je izrednega pomena pri diagnosticiranju in zdravljenju anksioznih motenj.

Zdravila

Slika prikazuje osebo, ki jemlje zdravila da si pomaga pri anksioznosti

Antidepresivi so pogosto prva izbira za zdravljenje anksioznosti.

Triciklični antidepresivi in zaviralci monoamin oksidaze (MAOI), so manj pogosti zaradi neželenih učinkov, kot so:

  • padec krvnega tlaka,
  • suha usta,
  • zamegljen vid,
  • in oteženo zadrževanje urina.

Benzodiazepini se uporabljajo za akutno anksioznost, vendar se dolgoročno ne priporočajo zaradi številnih neželenih učinkov.

Betablokatorji so koristni pri telesnih simptomih, kot je hitro bitje srca.

Antiepileptiki pa se včasih uporabljajo za lajšanje simptomov anksioznosti.

Pred začetkom jemanja katerega koli zdravila je pomembno posvetovanje s splošnim zdravnikom, saj lahko vsebujejo sestavine, ki simptome še poslabšajo ali povzročijo neželene učinke.

Terapija

Slika prikazuje terapevtko Asjo Dominko med terapijo.

Terapija je vrsta svetovanja, ki vam pomaga razumeti, kako vaša čustva vplivajo na vaše vedenje in je ključna za dolgoročno lajšanje in odpravljanje simptomov anksioznosti.

Individualizirana terapija se prilagaja posameznikovim potrebam in spodbuja osebno rast ter razvoj skozi samorefleksijo.

Med tem, ko pa skupinske terapije pomagajo s podporo skupine in izmenjavo izkušenj, kar omogoča učenje novih strategij za obvladovanje simptomov ter spodbuja socialne veščine in psihološko rast.

Na terapiji se boste prav tako naučili različne tehnike obvladovanja stresa in sprostitve, da boste po zaključku terapije znali sami čistiti čustvene rane, ki se nam odpirajo skozi celotno življenje.

Na kaj moram biti pozoren pri izbiri terapevta

Pri izbiri terapevta je najpomembneje, da se ob njem počutite slišane, razumljene in sprejete. Pomembno je tudi, da ima terapevt ustrezne izkušnje z obravnavo anksioznosti ter da je predan izboljšanju vašega počutja in zdravja.

 

Tudi za vas obstaja rešitev.

 

Terapevta povprašajte po rezultatih preteklih strank, saj vam ti najbolje prikažejo, kakšne spremembe lahko pričakujete zase.

Pogovorne terapije običajno trajajo več let, kar je zelo dolgo obdobje za ljudi s hudo anksioznostjo.

 

Prav zato sem na podlagi 12-letnih izkušenj ustvarila program Notranji mir, ki vas v 90 dneh pripelje do trajnih rezultatov.

 

S svojim delom sem pomagala več kot 3800 Slovenkam in Slovencem, ki so že po nekaj terapijah opazili izboljšave.

Po treh mesecih rednega dela, na individualnih in skupinskih terapijah, pa so se v vsakdanje življenje vrnili sproščeni, mirni in samozavestni, pri čemer je huda anksioznost popolnoma izzvenela.

Samopomoč

Kako pa si lahko pomagam sam?

 

Ko se začnejo kazati prvi znaki anksioznosti, lahko uporabimo naslednje strategije za zmanjšanje simptomov:

  • Samoopazovanje: Opazujte, kako vaše telo reagira na različne situacije brez občutka obsojanja ali jeze.
  • Omejitev uživanja kofeina: Zmanjšajte uživanje kave, čaja, gaziranih pijač, energetskih napitkov in čokolade, saj kofein poslabša simptome anksioznosti.
  • Izogibanje alkoholu in drogam: Prekomerna uporaba poslabša anksioznost in povzroči panične napade.
  • Zdrava prehrana in telesna vadba: Redna vadba, kot je tek ali kolesarjenje, pomaga uravnavati hormone in izboljšuje razpoloženje.
Slika prikazuje zdravo prehrano, fizično aktivnost in meditacijo, kar povzroča anksioznost.
  • Kakovosten spanec: Razvijte rutino pred spanjem in poskrbite za redne spalne urnike.
  • Tehnike sproščanja: Učenje meditacije in drugih tehnik sproščanja pomaga umiriti telo in um.
  • Socialne povezave: Druženje s prijatelji ter podpora bližnjih bistveno izboljša duševno počutje.
  • Iskanje podpore: Poiščite podporo in spodbudo pri posameznikih ali v skupinah, ki razumejo vaše težave.
 

Če težave napredujejo ali vztrajajo kljub uporabi teh tehnik, je najboljše, da poiščite strokovno pomoč terapevta.

 

Če hočemo odpraviti vse fizične in čustvene simptome, je treba poiskati najbolj stresne dogodke iz preteklosti in jih predelati.

In ker je to včasih težko naredimo sami, nam tukaj pomaga terapevt.

Pomembno je, da stare občutke sprostimo in telesa in razbremenimo telo na energijskem, miselnem in čustvenem nivoju. Ko to enkrat naredimo, se misli umirijo, telo se sprosti in vrne se notranji mir.

To je zanesljiva pot, da se anksioznost za vedno odpravi.

1. Bandelow B, Michaelis S. Epidemiologija anksioznih motenj v 21. stoletju. Dialogues Clin Neurosci. 2015;17(3):327–35. doi:10.31887/DCNS.2015.17.3/bbandelow

2. Barbosa-Camacho FJ, Romero-Limón OM, Ibarrola-Peña JC, in sod. Depresija, anksioznost in akademski uspeh v času COVID-19: presečna študija. BMC Psychiatry. 2022;22(1):443. doi:10.1186/s12888-022-04062-3.

3. CABA. Ali vas prizadene anksioznost? 

4. EFT Universe. Tapkanje olajša hude napade anksioznosti.

5. Kuster, V. (2019). Tapkanje odpravi negativne misli in občutke.

6. Kuster, V. (2023). Moja nova samopodoba.

7. Spinhoven P, Hoogerwerf E, van Giezen A, Greeven A. Kognitivna terapija skupine, osredotočena na zavedanje, za zdravljenje odpornih anksioznih motenj: pragmatična randomizirana kontrolirana raziskava. J Anxiety Disord. 2022;90:102599. doi:10.1016/j.janxdis.2022.102599 

8. Zlomužica A, Kullmann F, Hesse J, Plank L, Dere E. Prepoznavanje spomina, primarni in sekundarni učinki ter zaznavanje časa v spletni različici paradigme strahu pred krikom. Sci Rep. 2022;12(1):14258. doi:10.1038/s41598-022-18124-9

Raziskali smo različne vidike anksioznosti, ki vplivajo na naše vsakdanje življenje. Spoznali smo, da anksioznost ni nekaj, česar bi se morali sramovati, ampak je pogosta težava, s katero se sooča mnogo ljudi.

Ključne točke, ki smo jih obravnavali, vključujejo:

  • različne vrste anksioznih motenj,
  • vzroke in sprožilce,
  • simptome,
  • diagnozo težav
  • in metode njihovega odpravljanja.

Spoznali smo tudi, kako lahko sami prispevamo k zmanjšanju simptomov anksioznosti, na primer s spremembami v načinu življenja, vključno z:

  • zdravo prehrano,
  • telesno aktivnostjo
  • in tehnikami sproščanja.

Pomembno pa je, da se zavedamo, da ni sramotno prositi za pomoč.

Tukaj sem – da vam pomagam pri obvladovanju anksioznosti in vzpostavitvi boljšega počutja.

Ne oklevajte pri iskanju podpore, če se počutite preobremenjene ali če vaše težave negativno vplivajo na vaše vsakodnevno počutje.

Asja Dominko - neklasična psihoterapija

Na poti k obvladovanju anksioznosti je pomembno ohranjati pozitiven odnos. Zavedanje svojih moči nam pomaga premagati vsako oviro.

S pomočjo terapije in tehnik samopomoči, ki se jih boste naučili, boste živeli bolj srečno, mirno in izpolnjeno življenje.

Ne obupajte - vsak korak naprej je korak proti boljšemu počutju.

Na spodnjem gumbu se lahko prijavite na brezplačen in neobvezen uvodni pogovor v moji pisarni v Mariboru ali pa na daljavo preko Zooma ali telefona.

Za več informacij o terapevtih in čakalnih dobah si lahko ogledate ta prispevek.

Lukova zgodba

Eden od številnih ljudi ki sem jim pomagala je tudi Luka.

Luka je trpel za:

  • hudo anksioznostjo,
  • tesnobo
  • in paničnimi napadi.

Vendar je že po enem mesecu terapije opazil izboljšanje svojega počutja.

Grafika prikazuje Luko, ki se je že po enem mesecu rešil anksioznosti, tesnobe in paničnih napadov.
S klikom na zgornjo sliko lahko prisluhnete Lukovi zgodbi in drugim izkušnjam mojih strank.

Luka je aktivno sodeloval na terapijah in po treh mesecih je:

  • Anksioznost minila, ker je spremenil negativne vzorce v pozavesti.
  • Tesnoba izginila, saj se je soočil s izvorom naših notranjih stisk.
  • Panični napadi pa so se prenehali, saj je Luka uspešno zacelil svoje čustvene rane.

Ali se tudi vi spopadate s podobnimi izzivi?

Prijavite se na brezplačni uvodni pogovor, da ugotovimo, kako vam lahko pomagam.

Okrepite svoj notranji mir v treh minutah na dan.