Kaj je depresija in kako jo lahko učinkovito premagamo

Ste pogosto žalostni ali obupani brez očitnega razloga? Ste izgubili vso zanimanje za aktivnosti, ki so vas prej veselile? Ste ves čas utrujeni in se ne morete koncentrirati v šoli ali v službi? To so le nekateri simptomi depresije, resne duševne motnje, zaradi katere se počutite brezvoljni, nemočni in popolnoma izčrpani.

Depresija je zelo resno duševno stanje, ki lahko traja več mesecev ali celo let, če ni pravilno zdravljeno. Vendar pa ne skrbite, obstajajo učinkoviti načini za odpravljanje depresije, ki jih boste izvedeli v tem članku.

Kaj je depresija?

Depresija je pogosta in resna duševna motnja, za katero je značilno dolgotrajno nizko razpoloženje in izguba zanimanja ter veselja za aktivnosti, ki so človeka prej veselile​ (WHO, 2023).

Depresija ni zgolj začasna žalost ali slaba volja, ampak gre za stanje, ki traja vsaj dva tedna ali pa veliko dlje in močno vpliva na vsakodnevno delovanje v šoli, službi, družini in družbi​.

Depresija se najpogosteje prvič pojavi v pozni puberteti ali pa v zgodnjih dvajsetih, lahko pa tudi kasneje v življenju. Razvije se lahko razvije pri komerkoli, ne glede na starost, spol ali življenjske okoliščine, čeprav raziskave kažejo, da nekoliko pogosteje zbolijo ženske (približno 50% pogosteje kot moški).

Statistika in vpliv depresije na svet

Depresija je ena najpogostejših duševnih motenj na svetu. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za depresijo trpi približno 3,8% svetovnega prebivalstva, kar je več kot 264 milijonov ljudi.

Razlike med državami so precejšnje: denimo v Romuniji je o kronični depresiji poročalo le okoli 1% prebivalcev, medtem ko so na Portugalskem beležili več kot 12%​.

Slovenija je v tej raziskavi izstopala z enim najvišjih deležev – približno 15,1% prebivalcev je poročalo o depresiji, kar je bilo najvišje v EU (evropsko povprečje 7,2%)​.

Depresija pa ni znak šibkosti ali “slabega karakterja”, saj gre za bolezen, ki ima biološko osnovo v delovanju možganov in pogosto nastane zaradi prepleta več dejavnikov. Z ustrezno pomočjo je tudi ozdravljiva oziroma obvladljiva – na voljo so namreč učinkovite terapije za blage, zmerne in hude oblike depresije​.

Kljub temu pa po ocenah strokovanjkov, kar tri četrtine bolnikov v manj razvitih okoljih ne prejme ustreznega zdravljenja depresije. To pa bodisi zaradi omejenega dostopa do strokovne pomoči ali zaradi stigme, ki je še vedno povezana z duševnimi boleznimi​.

Pomembno pa je, da se zavedamo resnosti depresije in o njej odkrito govorimo, saj lahko le na tak način pravočasno prepoznamo znake in poiščemo pomoč.

Kako se počuti oseba z depresijo? (Simptomi depresije)

Ko se borimo s depresijo občutimo veliko nihanj razpoloženja, ki pa so drugačne od običajnih nihanj. Ljudje s depresijo imajo pogosto občutke izpraznjenosti, žalosti ali brezupa – skoraj vsako uro, vsakega dneva.

Ko smo depresivni nam tudi stvari, v katerih smo včasih uživali, ne prinašajo več zadovoljstva. Lahko izgubimo interes za najljubše hobije, druženja in druge dejavnosti, katere smo imeli prej najraje. Večino dneva smo potrti, pojavijo pa se še številni drugi telesni in psihični simptomi. Najpogostejši simptomi depresijo so:

• konstantna žalost, potrtost ali razdražljivost (občutki praznine in brezupa),
• pomankanje zanimanja ali veselja za skoraj vsa opravila in dejavnosti,
• hude spremembe apetita ali telesne teže (lahko izgubite apetit ali pa se pretirano prenajedate),
• motnje spanja – nespečnost (pogosto je zgodnje jutranje prebujanje) ali pretirano spanje​,
• hiter upad energije in kronična utrujenost,
• nemir (npr. pretirano vznemirjanje, ne zmorejo mirovati), pri drugih kot upočasnjeni gibi in govor,
• pretirani ali nejasni občutki krivde, sramu ali ničvrednosti​,
• težave s koncentracijo, pozornostjo in spominom; težko se je odločiti tudi pri preprostih odločitvah​,
• ponavljajoče se misli o smrti, umiranju ali samomoru (v hujših primerih lahko tudi poskusi samomora)​.

Ne doživijo pa vsi ljudje s depresijo vseh teh simptomov – pri nekom se lahko pojavljajo bolj telesni znaki (npr. nespečnost in hujšanje), pri drugemu pa čustveni (globoka žalost, občutki krivde).

Da pa gre zares za depresijo, vemo, ko so simptomi hujši, kot pri navadni žalosti ali stresu. Diagnozo depresije si sami težko postavimo, običajno jo postavi zdravnik ali klinični psiholog na podlagi različnih kriterijev:

• simptomi morajo trajati večino dneva skoraj vsak dan,
• trajati morajo vsaj dva tedna
• in povzročati večje motnje v vsakodnevnem življenju)​.

Depresijo lahko prepoznamo tudi po telesnih bolečinah (npr. glavobolih, prebavnih težavah) in splošnim slabim počutjem, brez jasnega telesnega vzroka.

Razlike med derpesijo in žalostjo

Pomembno pa je, da razlikujemo depresijo od običajne žalosti ali potrtosti, ki jo občasno doživimo vsi ljudje.

• Ob izgubi ljubljene osebe,
• razhodu ali ločitvijo,
• osebnim neuspehom
• in pri drugih življenjskih preizkušnjah

je normalno, da smo nekaj časa žalostni ali potrti.

Pri depresiji pa so

• negativna čustva veliko intenzivnejša,
• trajajo dlje časa
• niso neposredno povezana z eno samo življenjsko situacijo.
• običajno ne minejo sama od sebe, temveč se brez zdravljenja lahko še poslabšajo.

Človek se ob običajni žalosti še vedno lahko veseli kakšne vesele novice ali obiska prijateljev, vendar pa oseba v depresiji tudi ob pozitivnih dogodkih težko občuti veselje, radost ali upanje.

Zaradi tega je depresija resno zdravstveno stanje, ki zahteva razumevanje in pogosto strokovno pomoč, ne le “močne volje” ali “pozitivnega mišljenja”.

Za več o simptomih depresije preberite članek Vlaste Kuster.

Kaj je depresija: Vzroki

Depresija je zapletena motnja, ki običajno nastane zaradi prepleta različnih dejavnikov – socialnih, psiholoških in bioloških.​

Ni enega samega “vzroka” depresije, temveč več dejavnikov, ki večajo verjetnost, da se pri osebi razvije depresija. Med ključne dejavnike in sprožilce sodijo:

Genetska nagnjenost in biokemija možganov

Depresija je dedna bolezen, kar pomeni, da v kolikor ima depresijo vaš družinski član, obstaja večja verjetnost, da bo doletela tudi vas. Če ima en enojajčni dvojček depresijo, obstaja 70-% možnost, da jo bo imel tudi drugi. Depresivni ljudje imajo v možganih pogosto neravnovesje kemikalij, kot so serotonin, dopamin in noradrenalin, kar vpliva na slabo razpoloženje.

Osebnost

Čeprav lahko za depresijo zboli vsak, so nekateri ljudje bolj ranljivi. Ljudje s kronično nizko samopodobo, pesimističnim pogledom na svet ali s težavami pri soočanju s stresom imajo večjo verjetnost za depresijo. Prav tako lahko v depresivno stanje vodi pretirana samokritika, perfekcionizem ali slabo prenašanje neuspeha ali razočaranj.

Alkohol, droge in bolezni

Zloraba alkohola in drog pogosto poslabša depresijo. Mnogi ljudje s anksioznostjo se zatekajo k uporabi alkohola, pomirjeval in drugih zasvoljivih drog v upanju, da jim bo to lajšalo bolecčne, vendar pa dolgoročno gledano te snovi še poslabšajo stanje depresije.

Poleg tega se depresija pogosto pojavlja pri ljudeh s kroničnimi boleznimi, kot so sladkorna bolezen, rak, bolečine ali hormonske motnje. Prav tako pa je derpesija pogosta spremljevalka pri nekaterih kroničnih telesnih boleznih, kot so:

• dolgotrajne bolečine,
• srčno-žilne bolezni,
• sladkorna bolezen,
• rak
• in hormonske motnje.

Ker sta telo in duša tesno povezana lahko kronične bolečine vodijo v potrtost, prav tako pa lahko huda depresija poslabša telesno počutje (npr. oslabi imunski sistem, poveča možnosti za vnetja, itd.)

Okolje in stres

Težki življenjski dogodki, kot so

• smrt bližnje osebe,
• ločitev,
• finančne težave
• ali zloraba v otroštvu,

povzročijo večjo verjetnost za razvoj depresije, še posebaj pri osebah, ki so nanjo že genetsko ali osebnostno dovzetne. Podoben vpliv imajo tudi dolgoročni stres, slabi odnosi in osamljenost.

Pomembno pa je, da prepoznamo in obvladujemo vzroke za stres v svojem življenju, da tako zmanjšamo tveganje za razvoj depresije.

Lahko vam pomagam, da boste odpravili negativne vzorce razmišljanja. Na tak način boste lahko nadzirali svoje počutje in boljše kontrolirali vsakodnevni stres, kar bo zmanjšalo možnost za ponoven pojav depresije ali katere druge duševne motnje.

Če se želite prijaviti na brezplačen in neobvezujoč uvodni pogovor, kjer bova skupaj odkrila vaše specifične globlje mentalne vzroke za pojav stresa, vas vabim, da kliknete na rdeč gumb spodaj.

Prisotnost zgoraj omenjenih dejavnikov tveganja za razvoj depresije pa ne pomeni nujno, da boste razvili depresivno motnjo. Mnogi ljudje preživijo hude življenjske preizkušnje, brez da bi razvili duševne motnje, medtem ko se lahko pri drugih depresija razvije brez očitnega zunanjega povoda.

Strokovnjaki menijo, da gre pri razvoju depresije za tako imenovani diatezni-stresni model – to pomeni, da ima vsak človek določeno biološko ali psihološko ranljivost, ki vpliva na to, kako dobro prenašamo stres in težke življenjske okoliščine. To si lahko predstavljamo podobno kot prag telesne bolečine – npr. nekatere ljudi tetoviranje ali pa jemanje krvi v bolnišnici ne boli skoraj nič, medtem ko drugi že pri veliko blažjih bolečinah začutijo močno nelagodje ali lahko celo omedlijo.

Podobno velja za psihično odpornost – nekateri ljudje simptome stresa prenašajo lažje, medtem ko so drugi nanje bolj občutljivi.

Verjamem v vas!

Če želite bolje razumeti, kako delujejo vaše misli in čustva ter kako nastajajo podzavestni vzorci obnašanja, vas vabim, da brezplačno preberete mojo novo knjigo “Kako premagati anksioznost”.

V knjigi boste spoznali:

• kaj je anksioznost, tesnoba, depresija in napad panike;
• kako čustvene rane iz otroštva vplivajo na vaša trenutna čustva;
• katere signale, pošilja vaše telo in kaj pomenijo;
• kaj je poglobljeno razumevanje čustev in kako ga se ga lahko sami naučite, kar bo olajšalo terapevtski proces.

Prenesite svoj brezplačni izvod knjige zdaj in začnite svojo pot k boljšemu razumevanju telesa in uma.

Katere so najpogostejše vrste depresije?

Depresija se pojavlja v različnih oblikah, zato jo ločimo na več vrst. Razlikujejo se v trajanju, resnosti simptomov in vzrokih za nastanek.

Tukaj so nekatere najpogostejše oblike depresije:

Velika depresivna motnja (klinična depresija)

Velika depresivna motnja je najpogostejša in pa najresnejša oblika depresije, pri kateri seponavljajo depresivne epizode, katere trajajo več tednov. Oseba ima v tem obdobju simptome, kot so:

• potrtost,
• izgubo veselja,
• težave s spanjem,
• spremembe apetita,
• pomanjkanje energije
• in občutke manjvrednosti.

Ključne značilnosti:

• Simptomi zelo hudo vplivajo na vsakodnevno delovanje, delo in odnose.
• Pri 50% bolnikov se depresivna epizoda vsaj enkrat ponovi.
• Hujše oblike lahko vključujejo psihotične simptome, kot so blodnje in halucinacije.

Velika depresivna motnja je ena vodilnih zdravstvenih težav po svetu, ki prizadene milijone ljudi vsako leto.

V ZDA na primer letno doživi depresivno epizodo okoli 8% odraslih (približno 21 milijonov ljudi)​

Vztrajna depresivna motnja (distimija)

Gre za dolgotrajno/kronično vendar obliko depresije, ki traja vsaj dve leti ali več. Ljudje z distimijo pogosto opisujejo, da se že zelo dolgo ne počutijo dobro, vendar simptomi niso tako intenzivni, da bi jih popolnoma onesposobili. Vztrajna depresivna motnja velja za manj intenzivno obliko velike depresivne motnje, vendar pri njej epizode trajajo dlje časa.

Ključne značilnosti:

• Kronično slabo razpoloženje, ki traja več let.
• Lahko se pojavi tudi huda utrujenost, pesimizem, pomanjkanje energije in motivacije.
• Ljudje pogosto ne iščejo pomoči, saj menijo, da so “pač takšni po naravi”.
• V določenih obdobjih se lahko simptomi poslabšajo v hudo depresivno epizodo (t.i. “dvojna depresija”), zaradi česar je zdravljenje še težje.

Bipolarna motnja (manično-depresivna motnja)

Bipolarna motnja sama po sebi ni “čista” depresija, vendar jo uvrščamo med motnje razpoloženja, kjer se menjavajo faze depresije in manije.

Razlikujemo dva glavna tipa:

Bipolarna motnja I – ob depresivnih epizodah se pojavijo tudi hude manične epizode, za katere je značilna

• pretirana evforija,
• občutek vsemogočnosti,
• impulzivna vedenja (tveganja, nekontrolirana poraba denarja, nespečnost).

Bipolarna motnja II – menjavajo se blažje oblike manije (hipomanija) in depresivne epizode.

Ker je zdravljenje drugačno pri depresivni motnji in pri bipolarni motnji, je potrebno prepoznati razliko med njima. Antidepresivi lahko pri bipolarni motnji sprožijo manično epizodo, zato so potrebni stabilizatorji razpoloženja.

Sezonska depresija (sezonska razpoloženjska motnja – SAM)

Pri nekaterih ljudeh se depresija pojavlja samo med določenimi sezonami. Najpogostejša je v zimskih mesecih, ko so dnevi krajši in je manj sonca.

Ključne značilnosti:

• Upad razpoloženja jeseni, depresivni simptomi pa so najhujši pozimi, spomladi pa počasi izzvenijo.
• Pri nekaterih ljudeh se lahko pojavi tudi poletna depresija, ki pa je redkejša.
• Vzrok za sezonsko depresijo je povezan s pomanjkanjem naravne svetlobe, kar vpliva na notranjo biološko uro in hormone, kot sta melatonin in serotonin.
• Simptomi vključujej:
  • pomanjkanje energije,
  • povečano potrebo po spanju,
  • povečan apetit
  • in željo po ogljikovih hidratih.

Svetlobna terapija je ena najbolj učinkovitih oblik zdravljenja, saj nadomešča pomanjkanje naravne svetlobe.

Vabim vas, da na strani vlastakuster.si rešite test depresije.

Poporodna depresija

Veliko žensk po rojstvu otroka doživi kratko obdobje nihanja razpoloženja, znano kot “baby blues”. Vendar, ko so simptomi intenzivnejši in trajajo dlje časa, lahko gre za poporodno depresijo.

Ključne značilnosti:

• Poporodna depresija se pojavi v prvih tednih po porodu (lahko pa že pri koncu nosečnosti)
• Simptomi so podobni veliki depresivni motnji:
  • izčrpanost,
  • obup,
  • pretirana skrb,
  • občutek odtujenosti od otroka,
  • občutek, da ni dobra mama.
• V hujših primerih se pojavijo misli o škodovanju otroku ali samim sebi, zato je nujna strokovna pomoč.
• Vzroki za nastanek so
  • hormonske spremembe,
  • pomanjkanje spanja
  • in stres zaradi nove starševske vloge.

Poporodna depresija se pojavi pri približno 13% mater, vendar jo je mogoče uspešno zdraviti z terapijo in včasih tudi z zdravili

V Sloveniji naj bi se poporodna depresija pojavila pri 10–15% mladih mamic.

Depresija ima veliko oblik, ki se razlikujejo po simptomih in trajanju. Pravilna diagnoza je izrednega pomena za najprimernejšo obliko zdravljenja. Če simptomi ne pojenjajo in vplivajo na vaše življenje, kot tudi na življenje in počutje vašega novorojenega otroka, je nujno potrebno poiskati strokovno pomoč.

Obstajajo učinkovite metode zdravljenja, ki vam lahko izjemno izboljšajo počutje v tem zahtevnem, pa vendar prelepem, času zgodnjega materinstva.

Če želite pogovor o vaših težavah in o tem kako bi jih rešili, vam ponujam brezplačen uvodni pogovor, na katerem bova našli pravi globji vzrok za vaše težave.

Kako premagati depresijo?

Kot smo že omenili je depresija je resno zdravstveno stanje, vendar jo lahko uspešno premagamo s kombinacijo različnih tehnik samopomoči, terapije in po potrebi zdravil.

Najpomembnejše je, da terapevt, ali drug strokovnjak za duševno zdravje, pravilno določi vrsto depresivne motnje in zagotovi najprimernejši način zdravljenja.

Po podatkih APA, kar 70% in 90% bolnikov z depresijo popolnoma ali vsaj delno okreva, če prejme ustrezno zdravljenje.

Samopomoč: Kako si lahko pomagamo sami

Čeprav na razvoj depresije vpliva veliko različnih vzrokov, pa lahko sami do neke mere lajšamo simptome. Na tak način lahko pripomoremo k:

• izboljšanju počutja,
• zmanjšanju stresa
• in boljšemu psihofizičnemu počutju,

kar bo pripomoglo k lažjemu obvladovanju depresije.

Zdrav življenjski slog

Telo in um sta neločljivo povezana, zato moramo poskrbeti za naše fizično počutje enako dobro kot za psihično.

• Reden spanec: Odrasli moramo vsak dan spati med 7 in 8 ur. Prav tako pomaga, da hodimo spat in se zbujamo ob istih urah, saj naše telo tako lažje ohranja pravilni spalni ritem.
• Zdrava prehrana: Prehrana, bogata z omega-3, vitamini, minerali in polnovrednimi živili, pomaga možganom uravnavati počutje. Izogibajte se sladkorju, procesirani hrani, alkoholu in drogam.

Socialna podpora

Zaradi depresije se ljudje pogosto izolirajo – oseba se začne odmikati od družine in partnerja, izogibati se začne družbi, ne odgovarja na sporočila in se na splošno ne želi družiti z nikomer. To so simptomi depresije, ki lahko kažejo tudi na socialno anksioznost, vendar med njima obstajajo razlike.

Če trpite za depresijo, vam lahko pogovor s prijateljem ali družinskim članom nudi čustveno olajšanje in podporo.

Ne potrebujete se pretvarjati, da ste “v redu”. Bližnji morda ne vedo, kako pomagati, ali pa ne upajo vprašati, zato je prav, da sami naredite prvi korak in poiščete pomoč.

Pomaga že kratek sprehod iz hiše, kava s prijateljem ali obisk pri sorodniku. Če nimate nikogar, ki bi mu lahko zaupali, obstajajo tudi telefonske številke za pomoč v stiski, kjer vam usposobljeni svetovalci pomagajo razumeti, kaj se z vami dogaja.

Niste sami – rešitev vaših težav je možna.

Če želite brezplačen pogovor in pomoč pri reševanju težav, se prijavite spodaj:

Tehnike sproščanja

Različne tehnike sprostitve lahko pomagajo pri premagovanju depresije:

• Meditacija čuječnosti (mindfulness) se je v raziskavah izkazala za izjemno koristno pri zmanjševanju depresije in preprečevanju njenih ponovitev.
• Dihalne vaje za sprostitev, mišična relaksacija in joga pomagajo pri zmanjševanju napetosti in tesnobe.
• Vodenje dnevnika hvaležnosti pomaga pri nadzorovanju negativnih misli in izboljšanju samopodobe.
• Ustvarjalnost: Risanje, pisanje poezije, igranje inštrumenta ali kakršnokoli ustvarjanje deluje pomirjujoče in terapevtsko.

V trenutkih, ko se počutite najbolj na dnu ali pa, ko začutite, da se morda približuje panični napad, se morate takoj umiriti in sprostiti – pri tem vam lahko pomaga tehnika Ho’oponopono, s katero lahko

• preusmerite misli,
• sprostite čustveno napetost
• in dosežete notranji mir.

Kako Ho’oponopono dihanje pa izveste v spodnjem videju.

Redna telesna aktivnost

Fizična vadba pomaga pri sproščanju endorfinov in izboljšuje razpoloženje. Raziskave kažejo, da lahko vadba pri blagih in zmerno hudih depresijah pomaga na enak način kot antidepresivi (Singh et al., 2023).

Že 30 minut hoje ali kolesarjenja na dan lahko občutno dvigne razpoloženje.

Pri samopomoči je najbolj pomembno, da jo izvajamo redno in dlje časa. Moramo biti potrpežljivi in prijazni do sebe – ne očitajte si, če kateri dan nimate volje za sprehod ali če kdaj pojeste McDonald’s namesto sveže solate.

Samopomoč ni tekmovanje, ampak dolgotrajen proces, kjer spoznavamo svoja čustva, se učimo poslušati svoje telo in postopoma gradimo boljše življenjske rutine.

Zdravila: Kdaj so potrebna?

Pri zmerni ali hudi depresiji zdravniki pogosto predpišejo zdravila, ki pomagajo uravnovesiti kemične procese v možganih. Glavna skupina teh zdravil so antidepresivi, ki se uporabljajo, kadar depresija močno vpliva na vsakodnevno počutje in način življenja.

Antidepresivi ne delujejo takoj – običajno jih je treba jemati nekaj tednov, preden se pojavijo učinki. Po 4–8 tednih skoraj polovica bolnikov poroča o zmanjšanju simptomov.

Kot vsaka druga vrsta zdravil, pa imajo tudi antidepresivi svoje prednosti in slabosti – nekatera zdravila lahko povzročijo hude odvisnosti zato je priporočljivo, da jih uporabljate le toliko časa, kot je nujno potrebno.

Prednosti zdravil:

• Pomagajo stabilizirati nevrokemične procese v možganih.
• Učinkujejo pri približno 60–70 % bolnikov.
• Zmanjšujejo tveganje za ponovitev depresije.

Slabosti:

• Ne delujejo takoj – prvi učinki šele po nekaj tednih.
• Možni so neželeni učinki, kot so prebavne težave, glavoboli ali nespečnost.
• Povzročajo zasvoljivost (National Institutes of Health, 2020).

Terapija: Celostno odpravljanje depresije

Psihoterapija, oziroma pogovorna terapija, je najučinkovitejša rešitev za premagovanje vzrokov depresije in posledično odpravo njenih simptomov. V primerjavi z zdravili, ki lajšajo samo simptome, terapija spreminja negativne miselne vzorce, ki so privedli do nastanka depresije.

Najpogostejši terapevtski pristopi:

• Kognitivno-vedenjsko terapijo (KVT): prepoznavanje in spreminjanje negativnih vzrocev
• Interpersonalno terapijo (IPT): izboljšanje medosebnih odnosov.
• Psihodinamska terapija: raziskovanje globjih vzrocev v naši podzavesti.

Terapija je izjemno učinkovita pri blagih do zmernih depresijah, pri hujših oblikah pa daje kombinacija s zdravili najboljše in najhitrejše rezultate.

Obstaja veliko vrst terapije, naloga terapevta pa je, da vam priporoči in svetuje, katera vrsta zdravljenja je za vas najprimernejša.

Danes je vse bolj razširjena spletna (online) terapija, ki bolniku omogoča, da dostopa do strokovne pomoči iz udobja doma. To je posebej koristno za ljudi z omejitvami gibanja ali tiste, ki prihajajo iz oddaljenih krajev.

Zgodba Tamare

Tamara se je soočala s hudimi simptomi depresije in nizko samopodobo. Po trimestni terapiji z Notranjim mirom pa se počuti mnogo bolje in je sedaj samozavestna.

Prenehala je jemati antidepresive, stiskanje v prsih in panični napadi so izginili.

Celotno Tamarino zgodbo ter ostale uspešne zgodbe mojih strank si lahko preberete s klikom na spodnjo sliko.

Če se soočate s težavami, kot so depresija, tesnoba ali čustvene blokade, vas vabim, da se prijavite na brezplačen zaupen 30-minutni pogovor.

Zaključek – Depresija

Depresija je ena največjih zdravstvenih izzivov sodobnega časa, ki zahteva pravočasno prepoznavanje in ustrezno zdravljenje. Pomembno je, da razumete, kaj je depresija, in da poiščete pomoč, če opazite depresivne simptome pri sebi ali svojih bližnjih.

1. korak je pogosto iskren pogovor – z osebo, ki ji zaupate, ali z strokovnjakom.
2. korak je iskanje strokovne pomoči: obisk pri osebnem zdravniku, terapevtu ali psihiatru. Ne odlašajte, saj hitreje ko ukrepate, prej si lahko opomorete.

Tu sem, da vam pomagam pri premagovanju depresije in izboljšanju vašega počutja. Če se počutite preobremenjene ali vaše težave vplivajo na vaše vsakodnevno življenje, ne odlašajte s iskanjem pomoči.

S pomočjo terapije in tehnik samopomoči, ki jih boste spoznali in osvojili na terapiji, boste lahko živeli srečnejše, mirnejše in bolj izpolnjeno življenje.

Ne obupajte – vsak korak naprej vodi k boljšemu počutju.

Depresija: Pogosta vprašanja in odgovori

Ali lahko depresija izgine sama od sebe?

V nekaterih primerih se simptomi depresije lahko izboljšajo brez zdravljenja, vendar je pomembno poiskati pomoč, saj lahko depresija postane kronična in resno vpliva na kakovost življenja.

Kakšna je razlika med žalostjo in depresijo?

Žalost je običajno povezana s specifičnim dogodkom, kot je izguba ljubljene osebe, in je začasna. Depresija pa je dolgotrajnejša in lahko traja več tednov, mesecev ali celo let. Depresija vpliva na vsakodnevno delovanje in kakovost življenja.

Kakšna je vloga zdravil pri zdravljenju depresije?

Zdravila, kot so antidepresivi, lahko pomagajo izboljšati simptome depresije s spreminjanjem kemije možganov. Vendar pa zdravila ne ozdravijo depresije in je pogosto potrebna tudi psihoterapija.

Ali obstajajo naravni načini za obvladovanje depresije?

Da, obstajajo naravni načini za obvladovanje depresije, kot so meditacija, joga, dihalne vaje, aromaterapija in tehnike sproščanja stresa. Pomembno pa je, da se o vseh metodah posvetujete s strokovnjakom za duševno zdravje.

Kako pomembna je prehrana pri obvladovanju depresije?

Zdrava prehrana lahko pozitivno vpliva na razpoloženje in energijo. Uživanje uravnotežene prehrane, bogate s hranili, kot so omega-3 maščobne kisline, vitamini in minerali, lahko pomaga pri obvladovanju simptomov depresije.

Viri za članek – Kaj je depresija

V tem članku uporabljeni podatki in dejstva temeljijo na najnovejših raziskavah in strokovnih virih, navedenih v nadaljevanju. Za poglobljeno razumevanje posameznih vidikov depresije priporočamo vpogled v te vire.

1. American Psychiatric Association. (n.d.). What Is Depression? Pridobljeno 14. marca 2025 s spletne strani https://www.psychiatry.org/patients-families/depression/what-is-depression
2. Cipriani, A., Furukawa, T. A., Salanti, G., Chaimani, A., Atkinson, L. Z., Ogawa, Y., … & Ioannidis, J. P. A. (2018). Comparative efficacy and acceptability of 21 antidepressant drugs for the acute treatment of adults with major depressive disorder: a systematic review and network meta-analysis. The Lancet, 391(10128), 1357–1366. https://doi.org/10.1016/S0140-6736(17)32802-7
3. Cuijpers, P., Noma, H., Karyotaki, E., Vinkers, C. H., Cipriani, A., & Furukawa, T. A. (2020). A network meta-analysis of the effects of psychotherapies, pharmacotherapies and their combination in the treatment of adult depression. World Psychiatry, 19(1), 92–107. https://doi.org/10.1002/wps.20701
4. Eurostat. (2021, 10. september). 7.2% of people in the EU suffer from chronic depression [Novica]. Pridobljeno s https://ec.europa.eu/eurostat/web/products-eurostat-news/-/edn-20210910-1
5. Singh, B., et al. (2023). Effectiveness of physical activity interventions for improving depression, anxiety and distress: meta-review of 97 systematic reviews. British Journal of Sports Medicine, 57(16), 1047–1055. (Povzetek predstavljen v: University of South Australia (2023, 24. februar). Exercise more effective than medicines to manage mental health [Sporočilo za javnost]. Pridobljeno s https://www.unisa.edu.au/media-centre/Releases/2023/exercise-more-effective-than-medicines-to-manage-mental-health/)
6. World Health Organization. (2023, 31. marec). Depressive disorder (depression) [Informativno gradivo]. Pridobljeno s https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/depression
7. Our World in Data – Dattani, S., Rodés-Guirao, L., Ritchie, H., & Roser, M. (2021). Mental Health. Pridobljeno s https://ourworldindata.org/mental-health (podatki o življenjskem tveganju depresije)
8. National Institutes of Health. (2020, 1. september). Factors that affect depression risk. NIH Research Matters. Pridobljeno s https://www.nih.gov/news-events/nih-research-matters/factors-affect-depression-risk