Kaj je depresija?
Ali se pogosto počutite žalostni ali obupani brez očitnega razloga?
Ste izgubili zanimanje za dejavnosti, ki so vas prej veselile?
Se soočate s stalno utrujenostjo, nespečnostjo ali težavami s koncentracijo?
To so znaki depresije, resne duševne motnje, ki vpliva na vaše razpoloženje, misli in telesno zdravje.
Depresija povzroči občutke nemoči in brezupa, vendar je pomembno vedeti, da obstajajo učinkoviti načini odpravljanje te motnje.
Več o tem, kaj je depresija, pa preberite v članku.
Poglavja
ToggleKaj je depresija?
Depresija je resna duševna motnja, ki ima lahko velik negativen vpliv na naše življenje. Gre za stanje, kjer doživljamo stalne občutke
- žalosti,
- izgube zanimanja
- in pomanjkanje užitka v dejavnostih,
ki so nas prej veselile.
Depresija ni le prehodna otožnost ali reakcija na stresne življenjske dogodke, temveč dolgotrajno stanje, ki zahteva ustrezno zdravljenje.
Vpliva na naše razmišljanje, čustva, vedenje in fizično zdravje.
Kaj je depresija: Statistika in vpliv na populacijo
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) depresija prizadene več kot 264 milijonov ljudi po vsem svetu. To pomeni, da skoraj vsak dvajseti odrasel človek trpi za to motnjo.
Depresija ne pozna starostnih, spolnih ali geografskih meja – prizadene lahko kogarkoli, ne glede na socialno-ekonomski status.
Depresija je glavni vzrok za invalidnost po vsem svetu in zaradi svojih dolgotrajnih in kroničnih simptomov bistveno zmanjšuje delovno sposobnost, vpliva na telesno zdravje ter socialne odnose, kar vodi v
- osamljenost,
- izolacijo in
- povečano tveganje za samomor
Pogosto je povezana z drugimi duševnimi motnjami, kot so
- anksiozne motnje,
- panične motnje
- in bipolarna motnja, kar še dodatno otežuje njeno zdravljenje.
Kaj je depresija: Simptomi
Depresija se kaže skozi različne simptome, ki vplivajo na naše telo, čustva in vedenje. Simptomi se razlikujejo od osebe do osebe, vendar vključujejo naslednje:
Fizični simptomi
Depresija pogosto povzroča fizične bolečine in nelagodje. Ljudje z depresijo občutijo:
- Stalne bolečine
- v trebuhu,
- mišicah
- in sklepih.
- Glavobole
- Spremembe v apetitu – nekateri ljudje izgubijo apetit in posledično shujšajo, medtem ko drugi jedo več in pridobijo na teži.
- Težave s spanjem – nekateri ljudje trpijo za nespečnostjo in se prebujajo zgodaj zjutraj, medtem ko drugi spijo več, vendar se še vedno počutijo utrujeni.
- Pomanjkanje energije in povečana utrujenost.
Čustveni simptomi
Čustveni simptomi depresije so običajno najbolj očitni in vključujejo:
- Stalne občutke žalosti, otožnosti in jokavosti.
- Občutke tesnobe in anksioznosti, ki jih lahko spremljajo panični napadi.
- Občutek nemoči in brezupa, saj se posamezniki počutijo, kot da nimajo nadzora nad svojim življenjem in da se stanje nikoli ne bo izboljšalo.
- Občutki manjvrednosti in brezvrednosti, saj se posamezniki pogosto obtožujejo za stvari, ki niso v njihovi moči.
Vedenjski simptomi
Depresija vpliva tudi na vedenje posameznika. Ljudje z depresijo pogosto:
- Izgubijo zanimanje za dejavnosti, ki so jih prej veselile, in se umaknejo iz socialnih situacij.
- Pomanjkljiva skrb za osebno higieno in zunanji videz je prav tako pogosta, saj posamezniki izgubijo motivacijo za skrb zase.
- Upad želje po spolnosti je še en značilen simptom depresije, ki lahko vpliva na odnose.
- Negativne misli, kot so samokritičnost in pesimizem, so pogoste in vodijo v misli o samopoškodbah ali samomoru.
Psihosomatski simptomi
Psihosomatski simptomi depresije vključujejo fizične simptome, ki nimajo jasnega telesnega vzroka. Te vključujejo:
- Razbijanje srca
- Težave z dihanjem
- Napetost in mravljinci
- Slaba koncentracija in težave s spominom
Za več o simptomih depresije preberite članek Vlaste Kuster.
Kaj je depresija: Vzroki
Vzroki za depresijo so kompleksni in večplastni. Nekateri najpogostejši dejavniki vključujejo:
Genetski dejavniki
Genetska predispozicija igra pomembno vlogo pri razvoju depresije. Ljudje, ki imajo družinsko zgodovino depresije, so bolj nagnjeni k temu stanju.
Raziskave so pokazale, da imajo posamezniki, katerih starši ali sorojenci trpijo za depresijo, večjo verjetnost, da bodo tudi sami razvili to motnjo.
Genetski dejavniki vplivajo na delovanje možganov in lahko povečajo občutljivost za stres in druge sprožilce depresije.
Biokemični dejavniki
Neravnovesje biokemičnih snovi v možganih, kot so
- serotonin,
- dopamin
- in noradrenalin, povzroči depresijo.
Te kemikalije so odgovorne za prenos signalov med možganskimi celicami in vplivajo na razpoloženje, čustva in vedenje.
Neravnovesje teh snovi povzroči spremembe v razpoloženju in vedenju, kar vodi do simptomov depresije.
Psihološki dejavniki
Psihološki dejavniki, ki prispevajo k razvoju depresije so
- težko otroštvo,
- neustrezne družinske razmere,
- smrt ljubljene osebe,
- ločitev,
- zapuščenost
- in pomanjkanje ljubezni.
Travmatični dogodki iz preteklosti, ki niso bili ustrezno predelani, povzročijo dolgotrajne čustvene rane, ki vodijo v depresijo.
Poleg tega
- kronični simptomi stresa,
- negativni miselni vzorci
- in nizka samopodoba povečajo tveganje za razvoj depresije.
Okoljski dejavniki
Stresni življenjski dogodki, ki pripomorejo k pojavu depresije so
- izguba službe,
- žalovanje za ljubljeno osebo
- finančne težave,
- bolezen
- ali drugi pomembni dogodki.
Okoljski dejavniki, kot so slabi medosebni odnosi, pomanjkanje socialne podpore in težave na delovnem mestu, prav tako povečajo tveganje za depresijo.
Pomembno je, da prepoznamo in obvladujemo stresne dejavnike v svojem življenju, da zmanjšajo tveganje za razvoj depresije.
Z mojo pomočjo boste odpravili negativne vzorce razmišljanja v telesu in umu, s čimer boste premagali globlje vzroke na mentalno–čustveni ravni, kar bo zmanjšalo vaš stres in vpliv negativnih dejavnikov v življenju.
Če se želite prijaviti na brezplačen in neobvezujoč uvodni pogovor, kjer bova skupaj odkrila vaše specifične globlje mentalne vzroke za pojav stresa, vas vabim, da kliknete na rdeč gumb spodaj.
Naj vam moje besede pomagajo prepoznati, da depresijo preobrazite v notranjo moč.
Verjamem v vas!
Če želite bolje razumeti, kako delujejo vaše misli in čustva ter kako nastajajo podzavestni vzorci obnašanja, vas vabim, da brezplačno preberete mojo novo knjigo “Kako premagati anksioznost“.
V knjigi boste odkrili, kako prisluhniti svojemu telesu, razumeti njegove signale in doseči notranji mir.
V knjigi boste:
- Raziskali pojme anksioznost, tesnoba, depresija in napad panike.
- Razumeli, kako čustvene rane iz otroštva vplivajo na vaša trenutna čustva.
- Prepoznali signale, ki jih telo pošilja, in razumeli svoj notranji svet.
- Poglobljeno razumevanje čustev, kar bo olajšalo terapevtski proces in izboljšalo povezavo med telesom, mislimi in podzavestjo.
Prenesite svoj brezplačni izvod knjige zdaj in začnite svojo pot k boljšemu razumevanju telesa in uma.
Kaj je depresija: Vrste
Depresija se pojavlja v različnih oblikah, ki se lahko razlikujejo po trajanju, intenzivnosti in vzrokih.
Tukaj so nekatere najpogostejše oblike depresije:
Vrsta depresije | Opis |
---|---|
Major Depressive Disorder | Huda depresija, ki vpliva na vse vidike življenja. Posameznik doživlja intenzivne simptome, ki trajajo vsaj dva tedna in vplivajo na vsakodnevno delovanje. |
Persistent Depressive Disorder | Milejša, a dolgotrajna oblika depresije, znana tudi kot distimija. Simptomi so manj intenzivni, vendar trajajo več let, kar vpliva na kakovost življenja. |
Bipolarna motnja | Motnja, ki vključuje menjavanje obdobij depresije in manije (obdobja izredno dobrega razpoloženja in energije). Ta nihanja v razpoloženju so zelo intenzivna in vplivajo na vsakodnevno življenje. |
Poporodna depresija | Depresija, ki se pojavi po rojstvu otroka. Gre za resno stanje, ki vpliva na nove matere in traja več mesecev, če ni ustrezno zdravljena. Vel o poporodni depresiji piše Vlasta Kuster. |
Sezonska depresija | Depresija, ki se pojavlja v zimskih mesecih zaradi pomanjkanja sončne svetlobe. Simptomi vključujejo povečano potrebo po spanju, povečanje telesne teže in občutke otožnosti. |
Atipična depresija | Depresija z netipičnimi simptomi, kot so povečanje apetita, prekomerno spanje, občutljivost na zavračanje in občutek težkih okončin. Ta oblika depresije se pogosto pojavi v zgodnjih najstniških letih. |
Kaj je depresija: Diagnoza
Diagnoza depresije vključuje več korakov, ki jih izvaja strokovnjak za duševno zdravje.
1. Psihološka ocena
Strokovnjak za duševno zdravje (vaš terapevt) bo ocenil vaše simptome in življenjsko zgodovino, da bi postavil diagnozo. To vključuje pogovor o vaših občutkih, mislih in vedenju ter oceno resnosti simptomov.
Strokovnjak bo uporabil standardizirane vprašalnike in ocenjevalne lestvice, da bi dobil celovito sliko vašega stanja.
2. Medicinska ocena
Zdravnik lahko opravi fizični pregled in krvne teste, da izključi druge bolezni, ki lahko povzročajo simptome depresije.
Nekatere fizične bolezni, kot so
- ščitnične motnje,
- pomanjkanje vitamina D
- in hormonske motnje,
lahko povzročijo simptome, podobne depresiji. Medicinska ocena pomaga zagotoviti, da se depresija pravilno diagnosticira in zdravi.
3. Diagnostična merila
Depresija se diagnosticira na podlagi meril, ki so navedena v Diagnostičnem in statističnem priročniku duševnih motenj (DSM-5).
Ta merila vključujejo prisotnost vsaj petih simptomov depresije, ki trajajo vsaj dva tedna in vplivajo na vsakodnevno delovanje posameznika.
Simptomi vključujejo
- občutke žalosti,
- izgubo zanimanja za dejavnosti,
- spremembe v apetitu in spanju,
- občutke brezupa,
- težave s koncentracijo,
- zmanjšano energijo
- in misli o smrti ali samomoru.
Test depresije
Samoocenjevanje je prvi korak pri prepoznavanju depresije.
Preprost vprašalnik za oceno možnosti depresije
Ali se pogosto počutite žalostni, prazni ali brezupni?
Ali ste izgubili zanimanje za dejavnosti, ki ste jih prej uživali?
Ali imate težave s spanjem (preveč ali premalo)?
Ali imate težave s koncentracijo ali sprejemanjem odločitev?
Ali se počutite utrujeni ali brez energije?
Ali imate težave z apetitom ali težo (pridobivanje ali izguba teže)?
Ali imate občutke manjvrednosti ali krivde?
Ali imate misli o smrti ali samomoru?
Če ste odgovorili pritrdilno (z “DA”) na vsaj 5 teh vprašanj, najverjetneje trpite za depresijo.
Samoocenjevanje je koristen način za prepoznavanje težav, vendar ne nadomešča strokovne diagnoze in strokovnega pristopa k odpravljanju.
Za vas je pripravila podrobnejši test depresije Vlasta Kuster.
Če ste s pomočjo testa ugotovili, da imate depresijo, vas vabim na brezplačen in neobvezujoč uvodni pogovor, kjer bova skupaj raziskala vaše specifične globlje vzroke za pojav depresije.
S pomočjo mojega vodenja bova skupaj odpravila negativne vzorce razmišljanja v telesu in umu, kar vam bo pomagalo premagati globlje vzroke depresije na mentalno-čustveni ravni ter zmanjšati stres in vpliv negativnih dejavnikov v vašem življenju.
Kaj je depresija: Odpravljanje
Obstaja več načinov za zdravljenje depresije, ki vključujejo različne terapevtske pristope, zdravila in spremembe življenjskega sloga.
Farmakoterapija
Antidepresivi so zdravila, ki izboljšujejo koncentracijo nevrotransmitorjev v možganih in tako prispevajo k izboljšanju simptomov depresije.
Veliko ljudi jemlje antidepresive, vendar pa ta zdravila povzročijo tudi neprijetne stranske učinke. Med najpogostejše stranske učinke spadajo:
- Slabost in vrtoglavica
- Povečanje telesne teže
- Nespečnost
- Suha usta
- Zmanjšana spolna želja
Nekateri ljudje se na antidepresive odzovejo bolje kot drugi, zato je pomembno, da se zdravljenje prilagodi posamezniku.
Zdravljenje z antidepresivi zahteva redno spremljanje in prilagajanje odmerka, da se doseže najboljši možen učinek z najmanj stranskimi učinki.
Alternativne terapije
Med alternativnimi terapijami so priljubljene
- meditacija,
- joga,
- dihalne vaje,
- akupunktura
- in zeliščni pripravki.
Te metode lahko pomagajo zmanjšati simptome depresije in izboljšajo splošno počutje.
Meditacija in joga lahko pomagata zmanjšati stres in izboljšati čustveno ravnovesje, medtem ko akupunktura lahko pomaga uravnotežiti energijske tokove v telesu.
Zeliščni pripravki, kot so šentjanževka, so lahko koristni pri zdravljenju blage do zmerne depresije, vendar je pomembno, da se pred uporabo posvetujete z zdravnikom, saj lahko medsebojno delujejo z drugimi zdravili.
Spremembe življenjskega sloga
Spremembe življenjskega sloga, kot so redna telesna vadba, zdrava prehrana, dovolj spanja in izogibanje alkoholu ter drogam, bistveno pripomorejo k obvladovanju depresije.
Redna telesna vadba pomaga:
- Izboljšati razpoloženje
- Povečati raven energije
- Zmanjšati stres
Zdrava prehrana, bogata s
- sadjem,
- zelenjavo,
- polnozrnatimi žitaricami
- in beljakovinami,
pomaga ohranjati stabilno raven energije in izboljšati splošno zdravje.
Dovolj spanja je ključnega pomena za duševno zdravje, saj pomanjkanje spanja poslabša simptome depresije.
Izogibanje alkoholu in drogam je prav tako pomembno, saj lahko te snovi poslabšajo depresijo in povzročijo dodatne zdravstvene težave.
Energetsko-čustvena terapija
Energetsko-čustvena terapija je eden izmed najboljših načinov za odpravljanje depresije, saj raziskuje podzavestne vzroke za nastanek depresije iz naših čustvenih ran in travm iz preteklosti, vse tja do otroštva.
Ta terapija pomaga sprostiti notranjo čustveno bolečino in omogoča celostno preobrazbo posameznika. Energetsko-čustvena terapija se osredotoča na odpravljanje negativnih čustvenih vzorcev, ki so se oblikovali v otroštvu in vplivajo na naše trenutno življenje.
Pozitivne plati energetsko-čustvene terapije vključujejo:
- Globoko razumevanje in reševanje čustvenih težav
- Povečanje notranje moči in samozavesti
- Izboljšanje medosebnih odnosov
- Trajna odprava simptomov depresije
Energetsko-čustvena terapija pomaga posameznikom prepoznati in sprostiti globoko zakoreninjene čustvene blokade, ki so vzrok za depresijo.
Ta terapija se izvaja s pomočjo tehnik, kot so meditacija, dihalne vaje in druge energetske tehnike.
Energetsko-čustvena terapija je učinkovita, ker se osredotoča na celostno zdravljenje posameznika, kar vključuje tako fizične kot čustvene vidike zdravja.
Tamara se je soočala s hudimi simptomi depresije in nizko samopodobo. Po trimestni terapiji z Notranjim mirom pa se počuti mnogo bolje in je sedaj samozavestna.
Prenehala je jemati antidepresive, stiskanje v psih in panični napadi so izginili.
Celotno Tamarino zgodbo ter ostale uspešne zgodbe mojih strank si lahko preberete s klikom na spodnjo sliko.
Če se soočate s težavami, kot so depresija, tesnoba ali čustvene blokade, vas vabimo, da se prijavite na brezplačen zaupen 30-minutni pogovor.
Skupaj bomo našli pot do vašega notranjega miru in čustvene svobode.
Pogosta vprašanja in odgovori
Ali lahko depresija izgine sama od sebe?
V nekaterih primerih se simptomi depresije lahko izboljšajo brez zdravljenja, vendar je pomembno poiskati pomoč, saj lahko depresija postane kronična in resno vpliva na kakovost življenja.
Kakšna je razlika med žalostjo in depresijo?
Žalost je običajno povezana s specifičnim dogodkom, kot je izguba ljubljene osebe, in je začasna. Depresija pa je dolgotrajnejša in lahko traja več tednov, mesecev ali celo let. Depresija vpliva na vsakodnevno delovanje in kakovost življenja.
Kakšna je vloga zdravil pri zdravljenju depresije?
Zdravila, kot so antidepresivi, lahko pomagajo izboljšati simptome depresije s spreminjanjem kemije možganov. Vendar pa zdravila ne ozdravijo depresije in je pogosto potrebna tudi psihoterapija.
Ali obstajajo naravni načini za obvladovanje depresije?
Da, obstajajo naravni načini za obvladovanje depresije, kot so meditacija, joga, dihalne vaje, aromaterapija in tehnike sproščanja stresa. Pomembno pa je, da se o vseh metodah posvetujete s strokovnjakom za duševno zdravje.
Kako pomembna je prehrana pri obvladovanju depresije?
Zdrava prehrana lahko pozitivno vpliva na razpoloženje in energijo. Uživanje uravnotežene prehrane, bogate s hranili, kot so omega-3 maščobne kisline, vitamini in minerali, lahko pomaga pri obvladovanju simptomov depresije.
Zaključek – Kaj je depresija
Depresija je resna motnja, ki zahteva pravočasno prepoznavanje in ustrezno zdravljenje. Pomembno je, da posamezniki razumejo, kaj je depresija, in poiščejo pomoč, če opazijo simptome pri sebi ali svojih bližnjih.
Z ustreznim prepoznavanjem in podporo je mogoče premagati depresijo in ponovno najti veselje ter smisel v življenju.
Zelo pomembno je, da razumemo, da ni nič sramotnega v tem, da poiščemo pomoč.
Tu sem, da vam pomagam pri premagovanju depresije in izboljšanju vašega počutja. Če se počutite preobremenjene ali vaše težave vplivajo na vaše vsakodnevno življenje, ne odlašajte s iskanjem pomoči.
S pomočjo terapije in tehnik samopomoči, ki jih boste spoznali in osvojili na terapiji, boste lahko živeli srečnejše, mirnejše in bolj izpolnjeno življenje.
Ne obupajte – vsak korak naprej vodi k boljšemu počutju.
Kliknite spodnji gumb in se prijavite na brezplačen in neobvezen uvodni pogovor v moji pisarni v Mariboru ali na daljavo preko Zooma ali telefona.
Rezervirajte svoj brezplačni pogovor s terapevtom – zdaj.
Več o depresiji pa preberite na vlastakuster.si.
Viri za članek – Kaj je depresija
- American Psychiatric Association. (2013). Diagnostic and statistical manual of mental disorders (5th ed.).
- Mayo Clinic. (2020). Depression (major depressive disorder).
- Nemec, M., & Kocmur, M. (2015). Depresija in anksiozne motnje. Ljubljana: DZS.
- Ravnik, I. (2018). Psihoterapija: Teorija in praksa. Maribor: Univerza v Mariboru.
- Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). (2017). Depression and other common mental disorders: Global health estimates. Geneva: WHO.
- Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). (2021). Key messages for World Mental Health Day.
- Švab, V. (2016). Duševne motnje in zdravljenje. Ljubljana: Založba Modrijan.
- Taylor, S. (2014). Clinician’s guide to PTSD: A cognitive-behavioral approach. New York: Guilford Press.
- United Nations. (2017). Depression now leading cause of disability worldwide.
- Zalar, B. (2019). Sodobne metode psihoterapije. Ljubljana: Založba Fakultete za psihoterapevtsko znanost.
- Žagar, V., & Jerman, M. (2018). Psihiatrične motnje: Vodnik za klinično prakso. Koper: Univerza na Primorskem.
- Ženko, N. (2020). Psihosomatske bolezni in njihovo zdravljenje. Maribor: Obzorja.