Kaj so duševne motnje in katere so najpogostejše

Ključna dejstva o duševnih motnjah

• Duševne motnje so težave v razmišljanju, vedenju, izražanju ali doživljanju čustev
• Na svetu ima duševne težave 1 od 8 ljudi, kar pomeni skoraj milijarda ljudi.
• Poznamo veliko različnih vrst duševnih motenj, ki se razlikujejo po simptomih in resnosti.
• Obstajajo učinkovite metode za preprečevanje in zdravljenje duševnih težav.
• Mnogi ljudje z duševnimi motnjami se soočajo z stigmatizacijo in diskriminacijo, kar dodatno oteži iskanje pomoči in povzroča stisko.

Kaj so duševne motnje?

Duševne motnje so težave v razmišljanju, vedenju, izražanju ali doživljanju čustev, ki negativno vplivajo na življenje in zdravje posameznika. Ljudje z duševnimi motnjami lahko doživljajo hudo stisko ali imajo težave pri izpolnjevanju nalog doma, v šoli ali v službi. Te motnje spadajo v širši okvir duševnih zdravstvenih težav, ki vključujejo tudi psihosocialne invalidnosti in stanja, ki povečajo tveganje za samopoškodovanje ali slabšanje zdravja.

Statistični podatki o duševnih težavah

• Najpogostejša duševna motnja v Evropi je anksiozna motnja, ki prizadene približno 25 milijonov ljudi, depresija pa okoli 21 milijonov.
• Leta 2019 je na svetu živelo kar 970 milijonov ljudi z duševnimi težavami, najpogostejši med njimi sta bili anksioznost in depresija.
• Med pandemijo COVID-19 leta 2020 se je stanje poslabšalo. Število ljudi z anksioznostjo je naraslo za 26 %, z depresijo pa za 28 %.
• Kljub temu pa le majhen del ljudi dobi pravo pomoč. Samo 29 % ljudi s težkimi duševnimi težavami (npr. psihoze) in tretjina tistih z depresijo prejme potrebno zdravljenje.

Kako je v Sloveniji? Po najnovejši študiji Nacionalnega inštituta za javno zdravje iz leta 2023 se z duševnimi težavami sooča več kot 10 % prebivalcev Slovenije. Najpogostejše motnje so depresija, anksioznost in motnje spanja. Kljub temu 61 % oseb v stiski ne poišče strokovne pomoči, kar kaže na še vedno prisotno stigmo povezano z duševnim zdravjem.

Graf: Več kot eden od šestih ljudi v državah EU ima težave z duševnim zdravjem.

Zgornja slika prikazuje, kolikšen delež prebivalcev EU se sooča z različnimi duševnimi motnjami. Med najpogostejšimi so anksiozne motnje, o katerih podrobneje pišem na spletni strani VlastaKuster.si.

Vrste duševnih motenj

Anksiozne motnje

Anksiozne motnje prepoznamo po pretiranem strahu, prekomernih skrbeh in vedenjskih težavah, ki lahko negativno vplivajo na življenje. Gre za eno najpogostejših duševnih motenj, ki se lahko razvije že v otroštvu ali pa se pojavi šele kasneje v življenju. Leta 2019 je z anksioznimi motnjami živelo kar 301 milijon ljudi, med njimi tudi 58 milijonov otrok in mladostnikov.

Najpogostejše vrste anksioznih motenj:

• Generalizirana anksiozna motnja: Zanjo so značilne je dolgotrajne in prekomerne skrbi, ki pogosto nimajo razumljivega izvora. Posamezniki občutijo stalno napetost, kar lahko vpliva na spanje in telesno počutje.
• Panična motnja: Pojavljajo se nenadni in intenzivni napadi panike, skupaj s simptomi, kot so pohitreno bitje srca, težave z dihanjem, vrtoglavica in občutek izgube nadzora.
• Socialna anksioznost: Občuti se kot strah in nelagodje v družabnih situacijah, na primer ob javnem nastopanju ali spoznavanju novih ljudi. To stanje pogosto vodi v izogibanje socialnim situacijam.
• Separacijska anksioznost: Močan strah pred tem, da nas bodo ljubljene osebe zapustile. Še posebaj pogost je pri otrocih, a se pojavlja tudi pri odraslih. Oseba se boji, da bi se ljubljenim osebam zgodilo kaj hudega, da jih bodo zapustile ali pa da jih ne bodo nikoli več videli.

Zdravljenje anksioznih motenj je najučinkovitejše s terapijami, ki pomagajo posamezniku prepoznati in obvladati vzrok za negativne misli. V hujših primerih pa se uporabljajo tudi zdravila, kot so anksiolitiki ali antidepresivi. Poleg tega je pomembno vzdrževanje zdravega življenjskega sloga.

Depresija

Depresija se razlikuje od običajnih nihanj razpoloženja, saj gre za kronično in dolgotrajno stanje, ki hudo vpliva na posameznikovo razpoloženje in vedenje. Depresija je bila leta 2019 diagnosticirana pri 280 milijonih ljudi, vključno s 23 milijoni otrok in mladostnikov.

Glavni simptomi depresije:

• Dolgotrajno slabo počutje, ki ga spremljajo občutki žalosti, praznine ali razdražljivosti.
• Izguba zanimanja za aktivnosti in hobije, ki so bile prej v užitek.
• Motnje spanja, kot je nespečnost ali pretirana potreba po spanju, po katerem pa nismo spočiti.
• Spremembe apetita, ki vodijo v veliko nihanje telesne teže.
• Kronična utrujenost in pomanjkanje energije.
• Misli o smrti ali samomoru, ki lahko nakazujejo na globoko stisko in potrebo po pomoči.

Depresija lahko zelo negativno vpliva na kakovost našega življenja, vendar so na voljo učinkovite oblike pomoči. Čustvene terapij, pomagajo pri preoblikovanju negativnih miselnih vzorcev. Zdravila, kot so antidepresivi, so lahko prav tako pomoč pri procesu zdravljenja – vendar pa jih je potrebno kombinirati s terapijo. Ključnega pomena je podpora družine ter redna skrb za svoje fizično in psihično zdravje.

Bipolarna motnja

Ljudje z bipolarno motnjo doživljajo izmenična obdobja depresije in manije, kar njihovo življenje spremeni v nepredvidljivo zaporedje vzponov in padcev. Zaradi kompleksnosti simptomov je diagnoza pogosto pozna ali napačna. Leta 2019 je za bipolarno motnjo trpelo 40 milijonov ljudi.

Značilnosti depresij in manij pri bipolarni motnji:

Depresivna obdobja: Simptomi so podobni depresiji, vključno s

• Slabo razpoloženje, občutek žalosti ali praznine,
• Utrujenost in pomanjkanje energije, tudi ob minimalnih naporih,
• Izguba zanimanja za aktivnosti, ki so bile prej prijetne,
• Težave s spanjem, kot so nespečnost ali pretirano spanje,
• Občutek brezupa ali ničvrednosti,
• Povečana ali zmanjšana telesna teža zaradi sprememb apetita,
• Težave s koncentracijo ali odločanjem,

Manična obdobja: Značilna so

• Izjemno povišano razpoloženje ali evforija,
• Prekomerna samozavest ali občutki nepremagljivosti,
• Povečana energija in zmanjšana potreba po spanju,
• Impulzivno vedenje, kot so pretirano zapravljanje ali nepremišljene odločitve,
• Povečana družabnost ali celo vsiljivost,
• Razdražljivost ali jeza, zlasti če so drugi proti njihovim idejam,
• Težave s koncentracijo, saj hitro prehajajo med različnimi idejami,

Bipolarna motnja je lahko izjemno zapleteno in zahtevno stanje, vendar obstajajo učinkovite možnosti pomoči. Sodobne terapije, pomagajo bolje razumeti bolezen ter pomagajo pridobiti orodja za obvladovanje izzivov in simptomov.

Najpomembneje je, da v tem procesu nikoli niste sami – s pravim pristopom je možno doseči boljše počutje in večjo stabilnost.

Posttravmatska stresna motnja (PTSM)

PTSM se lahko pojavi po hudih travmatičnih dogodkih, kot so naravne nesreče, vojne, nasilni zločini ali prometne nesreče. Leta 2019 so bile z njo povezane številne motnje, zlasti v konfliktnih (vojnih) območjih, kjer so ljudje pogosto izpostavljeni dolgotrajnim stresnim situacijam.

Simptomi PTSM:

• Ponovno doživljanje travme: Pojavljajo se neprijetni spomini, nočne more ali občutki, da se travmatični dogodek ponavlja.
• Izogibanje: Osebe se izogibajo situacijam, krajem, ljudem ali že samim mislim, ki jih spominjajo na travmatični dogodek.
• Stalni občutek ogroženosti: Značilna je povečan občutek tesnobe, razdražljivosti, preobčutljivosti na zvoke ali premike ter težave s spanjem, zaradi nočnih mor.
• Negativne spremembe v razpoloženju in mišljenju: Osebe lahko občutijo pretirano krivdo, sram, otopelost, odtujenost ali izgubo zanimanja za dejavnosti, ki so jih nekoč veselile.
• Fizični simptomi: PTSM pogosto spremljajo tudi telesne težave, kot so glavoboli, prebavne težave ali stalna napetost v telesu.

Učinkovite terapije za PTSM vključujejo tehnike za obvladovanje psihičnega stresa, raziskovanje globljih vzrokov težav in spreminjanje negativnih vzorcev razmišljanja, ki izvirajo iz teh težav. Pomagata tudi podpora skupnosti in dostop do strokovne pomoči, ki posamezniku pomagata na poti k boljšemu počutju.

Če želite boljše razumeti delovanje misli, čustev in kako nastanejo negativni podzavestni vzorci, vas vabim, da si brezplačno prenesete knjigo “Pot do notranjega miru”.

Naučili se boste prisluhniti svojemu telesu, ga razumeti in doseči notranji mir.

Prenesite svojo brezplačno knjigo še danes in začnite svojo pot do notranjega miru.

Potrebujete pomoč izkušenega terapevta?

Če imate občutek, da se sami ne morete uspešno soočiti s težavami, vas vabim, da razmislite o strokovni pomoči. S svojo Celostno terapijo: Notranji mir sem že pomagala več kot 3800 Slovenkam in Slovencem do umirjenega in srečnejšega življenja.

Na spodnjem gumbu lahko preberete več o tej preizkušeni in učinkoviti terapiji, ki vam lahko pomaga premagati vaše težave ter ponovno najti svoj notranji mir.

S klikom na spodnjo sliko lahko preberete mnenja mojih strank, ki so v samo treh mesecih, s Celostno terapijo, premagale svoje duševne težave. To jim je uspelo z odpravljanjem prepričanj, skritih globoko v njihovi podzavesti.

Smrti in samomori zaradi duševnih težav: zakaj je nujno ukrepati?

Smrti zaradi duševnih težav in samomorov je v Evropi zaskrbljujoče veliko. Leta 2015 je v državah EU zaradi samomorov, ki so bili posledica duševnih motenj, umrlo več kot 84.000 ljudi – realna številka pa je verjetno še precej višja, saj manj kot 30 % ljudi poišče pomoč in prejme uradno diagnozo duševne motnje.

Visoka je tudi zgodnja umrljivost zaradi telesnih bolezni in kroničnih težav, saj so ljudje z duševnimi motnjami bolj dovzetni za te bolezni, ki pogosto niso ustrezno zdravljene.

Raziskave kažejo, da ljudje s hudimi duševnimi boleznimi živijo v povprečju 10 do 20 let manj kot tisti brez njih. Številka pa je še mnogo višja pri tistih, ki trpijo za shizofrenijo. Posebno zaskrbljujoče je število samomorov, za katere so moški v veliko večji nevarnosti. Leta 2015 je v EU, kar 43.000 moških storilo samomor, medtem ko je bilo pri ženskah takšnih smrti 13.000.

Graf: Število smrti zaradi duševnih težav in samomorov narašča s starostjo.

Razlogi za samomore so pogosto zapleteni in vključujejo težke življenjske dogodke, kot so

• izguba bližnjega,
• ločitev,
• brezposelnost
• težave z zasvojenostjo (alkohol, droge),
• finančne stiske,
• zloraba ali nasilje,
• kronične telesne bolezni,
• ali osamljenost.

Še posebej so ogroženi mladi med 15. in 24. letom starosti, saj je med njimi samomor drugi najpogostejši vzrok smrti, takoj za prometnimi nesrečami. Kljub temu pa je pozitivno, da se je v zadnjih letih število samomorov med mladimi v Evropi zmanjšalo za 20 %, kar dokazuje, da lahko preventivni programi in pravočasno iskanje pomoči rešujeta življenja.

Kdo je najbolj izpostavljen tveganju za duševne motnje?

Duševne motnje lahko prizadenejo kogarkoli, vendar so nekateri ljudje zaradi različnih notranjih ali okolskih dejavnikov bolj dovzetni. Vzroki, ki najbolj povečajo tveganje za duševne težave so socialni, biološki in psihološki vplivi, ki se lahko medsebojno prepletajo.

• Revščina lahko povzroči občutek strahu, negotovosti in stalnega stresa. Ljudje, ki imajo finančne težave, pogosto nimajo možnosti za obisk terapevta ali pridobitev pomoči, kar poveča tveganje za duševne težave.
• Nasilje in konflikti hudo škodujejo duševnemu zdravju. Če nekdo doživi nasilje v družini, vojno ali druge travmatične dogodke, se lahko sooči s težavami, kot so posttravmatska stresna motnja (PTSM), depresija ali anksioznost.
• Genetika prav tako igra pomembno vlogo. Če imajo družinski člani težave z duševnim zdravjem, obstaja povečana verjetnost, da jih bo imel tudi kdo drug v družini.
• Slaba skrb za duševno zdravje prav tako vodi v težave. Če ne namenjamo pozornosti svojim občutkom, ne obvladujemo stresa in zanemarjamo telesno zdravje, se lahko težave postopoma kopičijo.

Kako pa skrbeti za svoje telesno in duševno zdravje?

Za ohranjanje dobrega počutja in preprečevanje duševnih težav je ključna skrb za celostno zdravje. Ustvarjanje zdravih navad in vključevanje pozitivnih rutin v vsakodnevno življenje pomaga k dobremu počutju. Tukaj je nekaj preprostih, a izjemno učinkovitih nasvetov:

1. Redna telesna aktivnost

Gibanje izboljšuje delovanje možganov, sprošča stres in spodbuja sproščanje hormonov sreče. Preproste aktivnosti, kot so

• hoja,
• kolesarjenje,
• joga
• ali tek,

ne krepijo le telesa, temveč izboljšujejo tudi kakovost spanja in splošno počutje.

2. Uravnotežena prehrana

Prehrana igra pomembno vlogo pri duševnem zdravju. Vključite živila, bogata z vitamini in minerali:

• Sadje: jagode, borovnice, banane, pomaranče, jabolka.
• Zelenjava: špinača, brokoli, korenje, paradižnik, paprika.
• Oreščki: mandlji, orehi, lešniki, indijski oreščki.
• Ribe: losos, tuna, sardine, skuša, postrv.

Pravilna prehrana pomaga stabilizirati razpoloženje in izboljšuje kognitivne funkcije.

3. Zadosten in kakovosten spanec

Spanec je temelj dobrega počutja, zato je zelo pomembno, da vsaj dan dobite dovolj spanca. Ustvarite spalno rutino, ki vam najbolj odgovarja in poskrbite, da vsak dan dosežete zadostno količino spanca:

• Otroci (6–12 let): Potrebujejo približno 9–12 ur spanja na noč za pravilno rast in razvoj.
• Najstniki (13–18 let): Priporočljivo je 8–10 ur spanja, saj spanec pomaga pri učenju, razvoju možganov in regeneraciji.
• Odrasli (18–64 let): Potrebujejo med 7 in 9 urami, da ostanejo energični in zbrani čez dan.
• Starejši (65+ let): Zadostuje 7–8 ur, čeprav se kakovost spanja lahko zmanjša zaradi starostnih sprememb.

Svetujem vam tudi, da vsaj 2 uri pred spanjem ne uporabljate elektronskih naprav in raje izberete sproščujoče aktivnosti, kot so branje, sprostitvene dihalne vaje ali meditacija.

4. Obvladovanje stresa

Učenje in uporaba tehnik sproščanja, kot so meditacija, globoko dihanje in čuječnost, učinkovito zmanjšujejo stres.

1. Meditacija pomaga umiriti misli in izboljšati notranji mir.
2. Globoko dihanje sprošča telo in um, kar pomaga pri sprostitvi napetosti.
3. Čuječnost nas uči biti prisotni v trenutku in bolje razumeti svoje občutke in misli.

Redna praksa teh tehnik samopomočiizboljšuje koncentracijo, povečuje odpornost na stres in zmanjšuje tveganje za duševne motnje.

5. Povezovanje z drugimi

Družina in prijatelji predstavljajo ključen vir čustvene podpore, ki je nepogrešljiva za ohranjanje duševnega zdravja.

1. Pogovori omogočajo, da delimo svoje skrbi in poiščemo razumevanje.
2. Druženje krepi občutek pripadnosti in topline.
3. Deljenje občutkov z bližnjimi pa pomaga sprostiti napetost in zmanjšati občutek osamljenosti.

Močne medosebne vezi, ki jih gradimo skozi iskrene odnose, so nepogrešljiva opora v težkih trenutkih in hkrati spodbuda za pozitivne spremembe.

6. Posvečanje hobijem

Najdite čas za dejavnosti, ki vas veselijo, saj te izboljšajo razpoloženje in vam pomagajo lajšati stres.

Različni sproščujoči hobiji, katerimi se lahko začnete ukvarjati še danes, so:

• Branje
• Ustvarjanje
• Risanje
• Igranje glasbil
• Šport
• Videoigre ali družabne igre
• Vrtnarjenje
• Kuhanje
• Fotografiranje

Ti hobiji vam omogočajo, da se sprostite, pozabite na skrbi in izrazite svojo ustvarjalnost.

Zdravila pri duševnih težavah: pomoč, ne rešitev

Zdravila so pogosto del zdravljenja duševnih težav in pomagajo pri obvladovanju simptomov, kot so tesnoba, depresija, motnje razpoloženja ali težave s koncentracijo. Zdravniki jih predpisujejo, kadar simptomi postanejo tako močni, da vplivajo na vsakdanje življenje in preprečujejo učinkovito soočanje s globjimi vzroki naših težav.

Kako delujejo zdravila?

Zdravila za duševne motnje delujejo tako, da vplivajo na kemično ravnovesje v možganih. Na primer,

1. Antidepresivi povečajo raven serotonina, ki je pogosto povezan z občutkom sreče.
2. Anksiolitiki pomagajo umiriti telo in um v stresnih situacijah,
3. Zdravila za ADHD izboljšujejo koncentracijo in uravnavajo hiperaktivnost.

Kljub temu je pomembno vedeti, da zdravila ne zdravijo vzrokov težave – le omilijo simptome.

Zdravila so le delček rešitve

Zdravila so podobna bergli, ki pomaga pri hoji, ko si poškodujete nogo. Čeprav vam olajša gibanje, bergla sama ne pozdravi zloma – za to je potrebna celovita obravnava, kot so fizioterapija, počitek in čas, da kost zaceli.

Podobno je z zdravili za duševne težave. Lajšajo simptome, da lahko lažje delate na sebi, vendar ne odpravijo globljih vzrokov težav, kot so podzavestna prepričanja, travme ali stresni življenjski dogodki.

Zakaj zdravila niso dovolj?

Zdravila lahko ublažijo simptome in vam omogočijo, da se osredotočite na reševanje osnovnih težav. Vendar pa mora celovito zdravljenje vključevati tudi terapijo, spremembe življenjskega sloga in učenje tehnik, ki pomagajo obvladovati stres in izboljšati počutje.

Ključna sporočila

• Zdravila lajšajo simptome, ne odpravljajo vzrokov.
• So začasna opora, ki vam omogoča, da se osredotočite na reševanje težav.
• Celovito zdravljenje vključuje terapijo, podporo bližnjih in zdrav življenjski slog.

Pravi preboj lahko dosežete le s soočenjem in predelavo travmatičnih dogodkov iz preteklosti, ki so zaznamovali vaše odzive in občutke danes.

Moj Celostni program Notranji mir je zasnovan prav za to – da poišče in spremeni te skrite vzorce. S pomočjo podoživljanja in predelave preteklih dogodkov vas program vodi do resničnega razumevanja in rešitve težav.

👉 Pridružite se programu Notranji mir in naredite korak proti trajnemu notranjemu ravnovesju.

Če želite izvedeti več o mojem pristopu, pa vas vabim, da si rezervirate termin za brezplačni pogovor. Skupaj bova našla prave vzroke vaše tesnobe in vas usmerila na pot do notranjega miru.

Viri – Duševne motnje

• Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), 2022.
• Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2023.
• Društvo živživ, 2023.