Posttravmatska stresna motnja (PTSM) – Vse, kar morate vedeti

Posttravmatska stresna motnja (PTSM) je resna duševna motnja, ki se pojavi po travmatičnem dogodku, ki nas je močno zaznamoval.

Ali ste kdaj doživeli dogodek, ki je bil tako travmatičen, da vas še vedno preganja?

Občutki tesnobe, nočne more, vsiljivi spomini in stresne reakcije na določene situacije so postali del vašega vsakdana?

Če se najdete v tem opisu se soočate s posttravmatsko stresno motnjo (PTSM).

Ta članek vam bo pomagal razumeti, kaj je PTSM, kakšni so vzroki in simptomi zanjo, ter kako se z njo soočiti.

Kaj je posttravmatska stresna motnja?

Posttravmatska stresna motnja (PTSM) je stanje, ki se razvije po tem, ko oseba doživi ali je priča zelo stresnemu in travmatičnemu dogodku.

Takšni dogodki povzročijo trajne čustvene in psihološke posledice, ki vplivajo na življenje posameznika.

Povzroči dolgotrajne težave z obvladovanjem

• čustev,
• spominov
• in odzivov na vsakodnevne situacije.

Osebe s PTSM doživljajo

• intenzivne spomine na travmatični dogodek,
• se izogibajo situacijam, ki jih spominjajo na ta dogodek,
• in občutijo stalno napetost ali razdražljivost.

PTSM je reakcija na dogodke, ki so močno ogrozili občutek varnosti in nadzora v življenju osebe.

Kako nastane posttravmatska stresna motnja

Posttravmatska stresna motnja (PTSM) nastane kot posledica izpostavljenosti travmatičnemu dogodku, ki presega običajne človeške izkušnje in povzroči intenziven

• strah,
• grozo,
• zmedenost,
• jezo,
• sram,
• krivdo,
• obup.
• ali občutek nemoči.

Proces nastanka PTSM je kompleksen in vključuje več dejavnikov:

1. Travmatičen dogodek

Oseba, ki doživi ali je priča dogodku, ki ogroža življenje, kot je

• vojna,
• naravne katastrofe,
• hudo nesrečo,
• nasilje,
• zloraba
• ali smrt bližnje osebe.

Primer: Vojak, ki se vrne iz vojne, kjer je bil priča smrtonosnim vojnim situacijam in je izgubil soborce – prijatelje, lahko razvije PTSM.

2. Psihološki dejavniki

Reakcije: Intenziven strah, groza, občutek nemoči ali izredno močna čustvena reakcija med ali po dogodku.

Primer: Oseba, ki je bila žrtev nasilnega ropa, lahko občuti izjemen strah in nemoč ob spominu na dogodek.

Osebnostne lastnosti: Nekatere osebnostne lastnosti, kot so nagnjenost k anksioznosti, povečajo tveganje za razvoj PTSM.

Primer: Oseba, ki je že pred travmo trpela za anksiozno motnjo, je bolj dovzetna za PTSM po prometni nesreči.

Prejšnje travme: Pretekle travmatične izkušnje povečajo občutljivost za nove travme.

Primer: Nekdo, ki je v otroštvu doživel zlorabo, ima večje tveganje za PTSM po ponovnem travmatičnem dogodku.

3. Biološki dejavniki

Genetska nagnjenost: Družinska zgodovina duševnih motenj poveča tveganje za razvoj PTSM.

Primer: Oseba, katere starši so imeli depresijo ali anksiozne motnje, je bolj nagnjena k razvoju PTSM po travmi.

Spremembe v možganih: Travmatični dogodki povzročijo spremembe v možganskih strukturah in funkcijah, kot so amigdala, hipokampus in prefrontalni korteks, ki so povezani z uravnavanjem čustev in spominov.

Primer: Oseba, ki je bila priča hudi nesreči, doživi spremembe v delovanju možganov, kar vodi do trajnih simptomov PTSM.

Hormonski odzivi: Povečana raven stresnih hormonov, kot je kortizol, vpliva na razvoj PTSM.

Primer: Po ugrabitvi oseba doživi dolgotrajno povečano raven kortizola, kar prispeva k simptomom PTSM.

4. Okoljski dejavniki

Socialna podpora: Pomanjkanje socialne podpore po travmi poveča tveganje za razvoj PTSM in socialne fobije. Nasprotno pa močna socialna mreža pomaga pri okrevanju.

Primer: Oseba, ki nima bližnjih prijateljev ali družine, s katerimi bi delila svojo izkušnjo po naravni katastrofi, ki ji je uničila domovanje, ima večje tveganje za razvoj PTSM.

Kultura in družbeni kontekst: Kulturni in družbeni dejavniki vplivajo na to, kako oseba doživlja in kako se spopada s travmo.

Primer: V družbi, kjer je stigmatizirano govoriti o duševnem zdravju, oseba, ki je preživela spolno zlorabo, težje poišče pomoč in s tem poveča tveganje za PTSM.

5. Spominski procesi

Intruzivni spomini: Ponovno doživljanje travme v obliki vsiljivih spominov, nočnih mor in flashbackov je značilen simptom PTSM.

Primer: Oseba, ki je preživela potres, lahko več mesecev po dogodku doživlja nočne more in vsiljive misli o dogodku.

Izogibanje: Posameznik se izogiba situacijam, krajem ali ljudem, ki ga spominjajo na travmo.

Primer: Po hudih prometnih nesrečah se oseba lahko začne izogibati vožnji ali poti po isti cesti, kjer se je zgodila nesreča.

Ali se prepoznate v opisanih vzrokih? Če da, vas vabim, da se prijavite na brezplačen in povsem neobvezujoč uvodni 30-minutni pogovor, kjer bova skupaj raziskala vzroke vašega počutja ter razvila strategije za trajno izboljšanje.

Kako se razvije posttravmatska stresna motnja

Simptomi PTSM se pojavijo kmalu po travmatičnem dogodku ali šele mesece ali celo leta kasneje.

Brez ustreznega predelovanja čustev in čiščenja čustvenih ran, PTSM postane kronična motnja, ki močno vpliva na vsakdanje življenje in funkcionalnost posameznika.

Ljudje, ki trpijo za PTSM, pogosto doživljajo simptome anksioznih motenj.

Simptomi posttravmatske stresne motnje

Simptomi posttravmatske stresne motnje so raznoliki in vplivajo na več vidikov življenja posameznika.

Kognitivni simptomi

• Vsiljivi spomini: Neprestano vračanje travmatičnih dogodkov v misli, ki jih ne moremo zatreti.
• Nočne more: Pogoste sanje, povezane s travmo, ki povzročajo prekinitev spanja.
• Težave s koncentracijo: Osebe s posttravmatsko stresno motnjo pogosto poročajo o težavah s koncentracijo in zbranostjo.
• Amnezija: Izguba spomina na ključne dele travmatičnega dogodka.

Čustveni simptomi

• Anksioznost in panika: Intenzivna tesnoba in panični napadi, ki se sprožijo ob spominu na travmatični dogodek.
• Depresija: Občutki brezupa, žalosti in izgube interesa za dejavnosti, ki so bile prej v veselje.
• Čustvena otopelost: Odtujenost in nezmožnost občutiti ljubezen ali zadovoljstvo.
• Krivda in sram: Občutki krivde ali sramu zaradi preživetja travmatičnega dogodka, medtem ko drugi morda niso preživeli.

Fizični simptomi

• Povečan srčni utrip in potenje: Telesne reakcije, ki posnemajo odziv na nevarnost.
• Napetost mišic: Kronična mišična napetost in bolečine.
• Glavoboli in telesne bolečine: Pogosti glavoboli in nepojasnjene telesne bolečine.
• Težave s spanjem: Nespečnost ali nemiren spanec zaradi nočnih mor ali anksioznosti.

Vedenjski simptomi

• Izogibanje: Aktivno izogibanje krajev, ljudi ali dejavnosti, ki spominjajo na travmatični dogodek.
• Samouničevalno vedenje: Povečana uporaba alkohola, drog ali tveganih vedenj.
• Agresija in razdražljivost: Nenavadno agresivno vedenje ali pogosta razdražljivost.
• Socialna izolacija: Umik od družine in prijateljev, težave pri ohranjanju odnosov.

Kako sami prepoznamo, da se borimo s posttravmatsko stresno motnjo

Prepoznavanje posttravmatske stresne motnje (PTSM) je težko, saj se simptomi pogosto pokažejo počasi in niso vedno očitni.

Tukaj je nekaj glavnih znakov, ki vam lahko pomagajo ugotoviti, ali morda trpite za PTSM:

1. Pogosto podoživljate travmatični dogodek skozi vsiljive spomine, sanje ali flashbacke.
2. Izogibate se situacijam, ljudem ali krajem, ki vas spominjajo na travmatični dogodek.
3. Pogosto se počutite krive, sramotne ali brezupne, ali pa imate težave z zaupanjem ljudem in vzpostavljanjem odnosov.
4. Pogosto ste napeti, razdražljivi ali imate panične napade, kar kaže na to, da se še vedno borite s posledicami travme.
5. Pogosto imate glavobole, bolečine v mišicah, težave s spanjem ali druge telesne težave brez očitnega vzroka.

Če opazite katerega od teh simptomov pri sebi ali pri nekom, ki ga poznate, je pomembno, da poiščete pomoč. Nič ni narobe, če se obrnete na strokovnjaka za duševno zdravje, ki vam lahko pomaga razumeti in obvladovati te simptome.

Velika večina ljudi, ki se zatečejo k meni po pomoč, se bori s hudimi oblikami posttravmatske stresne motnje, vendar se ta motnja lahko pozdravi v zelo kratkem času, če se je pravilno lotimo.

Če se prepoznate v zgornjih simptomih, vas vabim, da se prijavite na brezplačen in povsem neobvezujoč uvodni 30-minutni pogovor, na katerem bova skupaj raziskala vzroke vaše počutje ter razvila strategije za trajno odpravo.

S klikom na spodnjo sliko lahko preberete številne uspešne zgodbe mojih strank, ki so spremenile svoje travme v notranjo moč in mir.

Metode odpravljanja posttravmatske stresne motnje

Podporne skupine in viri

Poleg individualne terapije lahko podporne skupine ponudijo pomembno oporo. Spletni viri in centri za duševno zdravje so prav tako koristni.

Tehnike sproščanja

Prakse, kot so

• joga,
• globoko dihanje
• in progresivna mišična sprostitev,

pomagajo zmanjšati fizično napetost in tesnobo. Te tehnike sproščanja stresa so enostavne za učenje in izvajanje doma, kar omogoča redno prakso in vzdrževanje duševnega ravnovesja.

Mindfulness in meditacija

Redna meditacija in praksa čuječnosti pomagata posameznikom ostati prisotni v trenutku in zmanjšati stresne odzive.

Mindfulness vključuje zavedanje trenutnega trenutka brez sodbe, kar lahko pomaga zmanjšati anksioznost in izboljšati čustveno regulacijo.

Fizična aktivnost in zdrav življenjski slog

Redna telesna dejavnost izboljša splošno počutje in pomaga pri obvladovanju stresa.

Zdrav življenjski slog vključuje uravnoteženo prehrano in dovolj spanja, kar pripomore k boljšemu duševnemu zdravju in obvladovanju simptomov posttravmatske stresne motnje.

Terapija

Skozi terapijo si terapevt prizadeva pomagati osebi identificirati in spremeniti nezdrava čustva, misli in vedenja, ki izhajajo iz travmatičnih izkušenj.

Terapijo vodi usposobljen strokovnjak za duševno zdravje, ki vam nudi

• podporo,
• izobraževanje
• in usmeritev,

da bolje funkcionirate in izboljšate svoje dobro počutje.

Med terapijo vam terapevt pomaga natančneje pregledati svoje misli in čustva. Spoznali boste, kako vaše misli in čustveni odzivi na travmo vplivajo na vaša dejanja in življenje.

S pomočjo terapije odpravite negativne misli in vedenja ter se naučite sprejeti bolj zdrave miselne vzorce in navade, ki vam pomagajo obvladovati simptome PTSM.

S pomočjo različnih terapevtskih pristopov

• ozdravimo čustvene rane,
• spremenimo podzavestna prepričanja
• in odstranimo simptomov stresa, ki izhajajo iz travmatičnih izkušenj.

Že na uvodnem pogovoru raziščemo, kaj iz vaše preteklosti vas najbolj obremenjuje in kaj poslabšuje simptome PTSM.

Dolgotrajni vplivi in okrevanje

Posttravmatska stresna motnja dolgoročno vpliva na posameznika, čeprav so simptomi obvladljivi in premagljivi z ustrezno podporo. Proces okrevanja vključuje stalno delo na sebi in podporo iz okolice.

Stroka trdi, da je okrevanje od posttravmatske stresne motnje pogosto dolgotrajen proces, ki zahteva dolge mesece ali pa celo leta predanega dela.

Moje izkušnje pa so drugačne.

Z mojim vodstvom in z ustreznimi strategijami in podporo, ki vam jo zagotavljam, pa je mogoče premagati simptome posttravmastke stresne motnje v 90 dneh.

Z uporabo raznih načinov zdravljenja zacelimo čustvene brazgotine, preoblikujemo nezavedna prepričanja in iz telesa sprostimo nakopičeno napetost, ki izvira iz preteklih pretresljivih doživetij.

Koga posttravmatska stresna motnja najhitreje doleti

Posttravmatska stresna motnja (PTSM) se lahko pojavi pri komer koli, ki doživi ali je priča zelo stresnemu dogodku.

Nekatere skupine ljudi pa so bolj nagnjene k razvoju PTSM:

1. Veterani in vojaško osebje: Zaradi izpostavljenosti bojnim situacijam in nevarnostim, s katerimi se srečujejo med služenjem.
2. Prvi posredovalci: Policisti, gasilci, zdravstveni delavci in reševalci pogosto doživljajo travmatične situacije, kot so hude nesreče in naravne katastrofe.
3. Žrtve nasilja: Ljudje, ki so doživeli fizično ali spolno nasilje, vključno z družinskim nasiljem in posilstvom.
4. Preživele naravnih nesreč: Tisti, ki so bili prizadeti zaradi potresov, poplav, požarov ali drugih naravnih katastrof.
5. Žrtve hudih nesreč: Ljudje, ki so doživeli hude prometne nesreče ali druge nesreče, kjer je bilo ogroženo njihovo življenje.
6. Begunci in priseljenci: Osebe, ki so pobegnile iz vojnih območij ali so bile priča hudemu nasilju in trpljenju v svojih domovinah.

Ljudje iz teh skupin morajo imeti dostop do primerne podpore in pomoči, da bi preprečili simptome PTSM.

Družbeni vplivi in stigma

Družbena stigma glede duševnih motenj pogosto preprečuje ljudem, da bi poiskali pomoč. Zato je ključno ozaveščati in izobraževati javnost o posttravmatski stresni motnji.

Premagovanje stigme vključuje več pomembnih korakov:

1. Odprta razprava o duševnem zdravju: Pomembno je, da se odkrito pogovarjamo o duševnem zdravju in poudarjamo, da je iskanje pomoči znak moči, ne šibkosti.
2. Spodbujanje k iskanju pomoči: Ljudje bi morali vedeti, da ni nič narobe, če se obrnejo na strokovnjaka za duševno zdravje. Podpora prijateljev, družine in skupnosti je ključna.
3. Normalizacija pogovora o travmatičnih izkušnjah: Pogovor o travmatičnih izkušnjah naj postane del vsakdanjih pogovorov, kar pomaga ljudem, da se počutijo manj osamljene in bolj razumljene.

S tem, ko več govorimo o duševnem zdravju in travmah, zmanjšujemo stigmo in pomagamo ljudem, da se počutijo varno in sprejeto, ko poiščejo pomoč.

Preventivni ukrepi

Preventivne strategije za obvladovanje posttravmatske stresne motnje vključujejo:

• Zgodnjo intervencijo po travmatičnem dogodku
• Izobraževanje o duševnem zdravju
• Močna mreža družine in prijateljev

Posamezniki, ki doživijo travmatičen dogodek, naj čim prej poiščejo pomoč in podporo, da preprečijo razvoj PTSM.

• Usposabljanje za obvladovanje stresa,
• boljše razumevanje duševnega zdravja
• in krepitev socialnih vezi so bistveni za preprečevanje te motnje.

V svoji 12-letni karieri sem pomagala že več kot 3600 ljudem, med njimi številnim takim, ki jih je pestila posttravmatska stresna motnja.

Če želite, sem tu, da pomagam tudi vam.

Prvi korak je zaupen pogovor, v katerem bomo skupaj odkrili pravi vzrok vašega strahu in oblikovali načrt, kako se ga za vedno osvoboditi.

Za več nasvetov o premagovanju stresa obiščite stran Vlasta Kuster – kako obvladati stres.

Zaključek – Posttravmatska stresna motnja

Posttravmatska stresna motnja je resna, a obvladljiva težava. Pomembno je, da poiščemo pomoč in podporo, ko se soočimo s simptomi. Z ustreznimi tehnikami in strokovno pomočjo je mogoče premagati to motnjo in živeti polno življenje.

Ne pozabite, da je vsak korak k okrevanju pomemben in da niste sami na tej poti.

Če vam posttravmatska stresna motnja in stalen stres otežujeta življenje, vam priporočam, da ne odlašate z iskanjem pomoči. Pomembno je, da se vaše telo nauči občutiti varnost in sprostitev, kar vam bo omogočilo, da se počutite bolje in živite v miru ter zadovoljstvu.

Nudim vam brezplačen uvodni pogovor, v katerem bova skupaj raziskala vaše težave in za vas našla najboljše rešitve in korake za obvladovanje posttravmatske stresne motnje, ter da se boste trajno osvobodili stalne zaskrbljenosti.

Moj cilj je, da vas popeljem do notranjega miru in sproščenosti. Če ste pripravljeni na to pot, vas vabim na brezplačen, zaupen pogovor.

Zelo mi je pomembno, da vam zagotovim hitro in učinkovito pomoč pri reševanju težav. Skupaj z mojo ekipo se trudimo, da pri nas skorajda ni čakalnih vrst na terapijo.

V Sloveniji so sicer običajne čakalne dobe za terapije lahko večmesečne, odvisno od kraja in vrste težave.

Za več informacij o terapevtih in čakalnih dobah si lahko ogledate ta članek.

Za več člankov o stresu obiščite našo kategorijo “Stres“.

Viri – Posttravmatska stresna motnja

1. Bryant, R. A., Schnurr, P. P., & Asukai, N. (2010). The efficacy and acceptability of exposure therapy for the treatment of post-traumatic stress disorder in children and adolescents: a systematic review and meta-analysis. BMC Psychiatry.
2. Cambridge Core. (2023). Post-traumatic stress disorder: update on diagnosis and treatment. BJPsych Advances.
3. Friedman, M. J., Keane, T. M., & Resick, P. A. (2007). Handbook of PTSD: Science and Practice. New York: The Guilford Press.
4. Frontiers. (2023). Treating PTSD: A Review of Evidence-Based Psychotherapy Interventions. Frontiers in Psychology.
5. Military Medical Research. (2023). Posttraumatic stress disorder: from diagnosis to prevention. Military Medical Research.
6. National Institute of Mental Health. (2023). Post-Traumatic Stress Disorder. National Institute of Mental Health.
7. Rothbaum, B. O., Foa, E. B., & Hembree, E. A. (2007). Reclaiming Your Life from a Traumatic Experience: A Prolonged Exposure Treatment Program Workbook. New York: Oxford University Press.
8. Shapiro, F. (2017). Eye Movement Desensitization and Reprocessing (EMDR) Therapy: Basic Principles, Protocols, and Procedures. New York: The Guilford Press.
9. The BMJ. (2023). Post-traumatic stress disorder: a state-of-the-art review of evidence and challenges. The BMJ.
10. van der Kolk, B. A. (2014). The Body Keeps the Score: Brain, Mind, and Body in the Healing of Trauma. New York: Viking.