Kako prepoznati histrionično osebnostno motnjo in se uspešno spopasti z njo?

Ste vedeli, da se histrionična osebnostna motnja pojavi pri približno 1,8 % splošne populacije? To stanje, ki ga zaznamuje pretirano iskanje pozornosti in dramatičnost, ki vpliva na vse vidike življenja.

Kako prepoznati histrionično osebnostno motnjo in kaj lahko storite, če se soočate z njo? Odkrijte vse odgovore v naslednjih poglavjih.

Kaj je histrionična osebnostna motnja (HPD)?

Histrionična osebnostna motnja je duševna motnja, za katero je značilno pretirano iskanje pozornosti in pretirano intenzivna čustva. Osebe s to motnjo imajo pogosto močno potrebo po tem, da so v središču pozornosti, in lahko doživljajo hitro spreminjajoča se čustva. Njihovo vedenje je pogosto videti pretirano dramatično in včasih neprimerno za situacijo.

Kaj so simptomi histrionične osebnostne motnje

Simptomi histrionične osebnostne motnje vključujejo pretirano čustvovanje, zapeljivo vedenje in potrebo po nenehni pozornosti. Ljudje s to motnjo pogosto pretiravajo pri izražanju svojih čustev in iščejo občudovanje okolice. Zanimivo je, da raziskave kažejo, da je kar 75 % ljudi z diagnozo histrionične osebnostne motnje ženskega spola.

Pri HPD so simptomi običajno zelo vidni in izraziti, zato jih je mogoče relativno hitro prepoznati. Ključni simptomi vključujejo:

• Pretirano čustveno vedenje: Osebe s HPD so pogosto zelo čustvene, njihova čustva pa se lahko spreminjajo nenadno in brez očitnega vzroka. Njihove čustvene reakcije so pogosto pretirane in ne delujejo kot smiselna reakcija na situacijo, kar lahko povzroči zmedo in frustracijo pri ljudeh okoli njih. Hitre spremembe razpoloženja so pogoste, kar lahko privede do občutka, kot da so nestabilne.
• Nenehno iskanje pozornosti: Oseba s HPD čuti močno nelagodje, ko ni v središču pozornosti. Pogosto si prizadeva da bi jo drugi opazili, ne glede na situacijo, kar vključuje ekstravaganten stil oblačenja, dramatizacijo dogodkov ali uporabo zapeljevanja.
• Zapeljivo vedenje: Ljudje s to motnjo pogosto uporabljajo svoj videz ali zapeljivo vedenje za pridobivanje pozornosti drugih. To vedenje je lahko neprimerno za situacijo v kateri se oseba nahaja in posledično vodi v težave v socialnih in poklicnih odnosih.

• Hitre in nenadne spremembe razpoloženja: Razpoloženje oseb s HPD se lahko zelo hitro spreminja. Pogosto se lahko zgodi, da oseba v enem trenutku vesela in evforična, v naslednjem trenutku pa bo žalostna in “zafrustrirana”.
• Pretiravanje v izražanju čustev: Reakcije oseb s HPD so pogosto “prenagle” in preveč intenzivne v primerjavi z situacijo. Na primer, manjše težave ali nesoglasja lahko dojemajo kot velike krize, zaradi česar je njihovo vedenje pogosto zelo nepredvidljivo.
• Površinska čustva: Čeprav se osebe s HPD zdijo zelo čustvene, so njihova čustva pogosto plitka. Njihove čustvene reakcije se lahko hitro spreminjajo, vendar pogosto ne trajajo dolgo. Ljudje v njihovi bližini lahko občutijo, da so ta čustva neiskrena ali preveč površna, kar lahko vodi v izgubo njihovega zaupanja.

Vzroki histrionične osebnostne motnje

Histrionična osebnostna motnja (HPD) je kompleksno duševno stanje, za katero je značilno dramatično vedenje, pretirana čustva in neprestano iskanje pozornosti. Vendar pa za to motnjo ne gre kriviti le zunanjih dejavnikov – temeljni vzroki pogosto segajo globoko v posameznikovo notranjost, izvirajo pa iz kombinacije travmatičnih izkušenj, družinskih vzorcev in zmotnih prepričanj, ki so se oblikovala že v zgodnjem otroštvu.

Nizka samozavest – iskanje potrditve, kjerkoli je možno

Eden izmed osrednjih dejavnikov za razvoj HPD je nizka samozavest. Osebe s HPD pogosto verjamejo, da same po sebi niso dovolj vredne, zato se morajo zanašati na zunanjo potrjevanje. Prepričanje, da morajo biti vedno v središču pozornosti, da so ljubljene, je globoko zakoreninjeno. Psihologi poudarjajo, da osebe s to motnjo potrebujejo stalne pohvale in občudovanje, saj jim to omogoča občutek vrednosti, ki ga same ne morejo doseči.

Otroci, ki od staršev niso prejeli dovolj pozornosti ali so bili zanemarjeni, se lahko naučijo, da morajo za pozornost pretiravati s svojim vedenjem. To lahko v odraslosti privede do vzorca, kjer stalno iščejo potrditev pri drugih, bodisi prek videza, šarma ali dramatičnih čustvenih reakcij.

Čustvena nestabilnost – čustva, ki nimajo globine

Za osebe s HPD je značilno, da se soočajo z nestabilnimi čustvi, ki se pogosto spreminjajo. Njihove čustvene reakcije so lahko izjemno intenzivne, a hkrati plitke. Osebe s to motnjo ne znajo pravilno regulirati čustev, kar vodi do dramatizacije v socialnih situacijah.

Psihologi opozarjajo, da dramatično vedenje osebam s HPD omogoča obrambo pred globljimi čustvenimi stiskami, kot so občutki praznine ali osamljenosti. Namesto da bi predelali svoja globoka čustva, ta oseba ustvarja dramatične situacije, s katerimi poskuša obvladati svoje notranje stiske.

Travme iz otroštva – temeljna prepričanja, ki se oblikujejo zgodaj

Travmatične izkušnje v otroštvu, kot so čustvena zanemarjenost ali zloraba, so pogosto osrednji dejavnik za razvoj HPD. Otroci, ki so prejeli pozornost le, ko so dramatično izražali svoja čustva, lahko kasneje verjamejo, da je to edini način, kako pritegniti ljubezen in pozornost. Tovrstne travme lahko oblikujejo zmotna prepričanja o lastni vrednosti in vplivajo na kasnejše vedenje v odraslosti.

Raziskave kažejo, da približno 60 % oseb s histrionično motnjo v otroštvu doživelo travmatične izkušnje, kar potrjuje močno povezavo med težkimi otroškimi izkušnjami in kasnejšim razvojem osebnostnih motenj.

Družinski vzorci – naučena vedenja

Pomembno vlogo pri oblikovanju HPD imajo tudi družinski vzorci. Če so bili starši manipulativni ali so uporabljali čustvene izbruhe za dosego ciljev, se lahko otrok nauči, da je to normalen način pridobivanja pozornosti. Odrasli s HPD so pogosto odraščali v družinah, kjer so bili dramatični izbruhi in manipulacija del vsakdana, kar se v odraslosti kaže kot stalno iskanje potrditve prek podobnih vzorcev vedenja.

Družinski odnosi, v katerih ni bilo dovolj čustvene varnosti, pogosto ustvarijo občutek negotovosti in potrebe po nenehni potrditvi od drugih, kar lahko osebo vodi k razvoju HPD.

Zakaj ljudje razvijejo histrionično osebnostno motnjo?

Razvoj histrionične osebnostne motnje izhaja iz kombinacije genetskih predispozicij in travmatičnih okolijskih dejavnikov, kot so čustvena zanemarjenost v otroštvu. Ljudje, ki so v zgodnjih letih prejeli pozornost le, ko so pretirano izražali čustva, so bolj nagnjeni k razvoju histrionične motnje.

Raziskave kažejo, da je približno 60% oseb s histrionično motnjo v otroštvu doživelo travmatične izkušnje.

Katere osebnostne motnje še poznamo?

Histrionična osebnostna motnja spada v skupino B osebnostnih motenj, kamor spadajo motnje, za katere je značilna

• čustvena nestabilnost,
• impulzivno vedenje
• in težave z medosebnimi odnosi.

Katere motnje, poleg histrionične osebnostne motnje, spadajo v skupino B osebnostnih motenj?

1. Antisocialna osebnostna motnja
   Ljudje z antisocialno osebnostno motnjo kažejo vztrajno neupoštevanje pravil in pravic drugih ljudi. So nagnjeni k manipulativnemu vedenju, pogosto z namenom pridobivanja osebnih koristi. Takšni posamezniki lahko brez občutka krivde kršijo zakone, lažejo ali varajo, v mnogih primerih so agresivni in impulzivni. Prevarantstvo in zlorabe so pogosti znaki te motnje, pri čemer osebe nimajo občutka za moralnost ali empatijo.
2. Mejna osebnostna motnja
   Mejna osebnostna motnja (BPD) je za osebe značilna po zelo intenzivnih čustvih in strahu pred zapustitvijo. Osebe z BPD imajo težave z oblikovanjem stabilnih odnosov, njihovo dojemanje sebe in drugih je pogosto izkrivljeno, kar vodi do nepredvidljivih sprememb v razpoloženju in vedenju. Pogosto doživljajo močne čustvene vzpone in padce, s čimer obremenjujejo svoje bližnje, kar vodi do nestabilnih odnosov in pogostih konfliktov.
3. Narcistična osebnostna motnja
   Pri tej motnji osebe pogosto verjamejo, da so posebne ali nadpovprečne, imajo nerealno predstavo o lastni vrednosti in pričakujejo občudovanje s strani drugih. Narcistična osebnostna motnja se pogosto kaže v pomanjkanju empatije do drugih in izkoriščanju drugih za lastne koristi. Ljudje z NPD so zelo občutljivi na zavrnitev in kritiko, kar lahko vodi do izbruhov jeze ali čustvene manipulacije.

Poleg skupine B obstajata še skupina A in skupina C osebnostnih motenj:

Seveda! Tukaj sta tabeli za skupino A in skupino C osebnostnih motenj:

Katere motnje spadajo v skupino A?

Skupina A vključuje osebnostne motnje, za katere so značilna čudaška, ekscentrična vedenja in težave z medosebnimi odnosi.

Katere motnje spadajo v skupino C?

Skupina C zajema osebnostne motnje, za katere so značilni tesnobni tesnobi in bojazljivo vedenje.

Kako družbena omrežja vplivajo na histrionično osebnostno motnjo?

V sodobni digitalni dobi družbena omrežja, kot so Instagram, Facebook in TikTok, igrajo ključno vlogo pri oblikovanju naše samopodobe in načina komunikacije z drugimi. Pri osebah s histrionično osebnostno motnjo (HPD), ki je značilna po pretiranem iskanju pozornosti, ta omrežja pogosto postanejo platforma, kjer lahko še bolj izrazijo svoje dramatične in zapeljive lastnosti.

Raziskave kažejo, da družbena omrežja spodbujajo vedenja, povezana z iskanjem potrditve. Raziskava iz leta 2020, izvedena na 1000 uporabnikih družbenih omrežij, je pokazala, da so posamezniki, ki so pogosto objavljali vsebine, povezane s svojim videzom in čustvi, poročali o višji stopnji potrebe po zunanji potrditvi in ​​pozornosti . Ta fenomen je še posebej izrazit pri osebah s HPD, saj algoritmi, ki spodbujajo všečke in komentarje, dodatno ojačajo njihovo potrebo po pozornosti in odobritvi.

Študija iz leta 2018 je pokazala, da se kar 65 % posameznikov s HPD v večji meri zanaša na družbena omrežja kot vir čustvene podpore in potrditve . Ti posamezniki imajo pogosto težave pri vzpostavljanju globljih odnosov v realnem življenju, zato se zatekajo k virtualnim potrditvam, ki jim omogočajo nadzor nad tem, kako jih drugi vidijo. To lahko poslabša simptome HPD, saj družbena omrežja spodbujajo površinske interakcije, ki ne ponujajo prave čustvene povezanosti.

Poleg tega lahko stalno iskanje potrditve in primerjanje z drugimi na družbenih omrežjih vodi v občutke nezadostnosti in tesnobe, kar lahko še poslabša psihično stanje oseb s HPD. Študija iz leta 2019 je pokazala, da so osebe, ki so pogosteje uporabljale družbena omrežja za iskanje pozornosti, doživele povečano tesnobo in znižano samozavest.

Tako družbena omrežja ne le omogočajo osebam s HPD, da izražajo svojo potrebo po pozornosti, temveč jih lahko tudi ujamejo v spiralo površinskega potrjevanja, kar še dodatno poslabša simptome motnje.

Kako histrionična osebnostna motnja vpliva na življenje?

Osebe s HPD pogosto težko vzdržujejo stabilne odnose z ljudmi, kar vodi v težave v njihovih socialnih interakcijah, pa tudi na delovnem mestu in v osebnem življenju.

• Osebni odnosi: Ljudje s HPD pogosto doživljajo konflikte v osebnih odnosih, ker njihova nenehna potreba po pozornosti in potrditvi izčrpava njihove partnerje, prijatelje ali družinske člane. Njihov odnos pogosto vodi v nesporazume, saj drugi ljudje večkrat ne morejo razumeti ali zadovoljiti svojih potreb po čustveni potrditvi.
• Delo in kariera: V poklicnem življenju osebe s HPD uživajo v pozornosti, ki jo prejemajo zaradi svojega karizmatičnega vedenja, vendar lahko nenehno iskanje pozornosti in dramatiziranje povzroči težave s sodelavci ali nadrejenimi. Kadar oseba ne prejme pričakovane (ali zahtevane) pohvale, lahko postane nezadovoljna ali pa se umakne in izolira, kar negativno vpliva na njihovo delo, produktivnost in odnose na delovnem mestu.
• Vpliv na duševno zdravje: Osebe s HPD so lahko bolj dovzetne za druge duševne motnje, kot so anksioznost, depresija in motnje spanja. Te težave pogosto izhajajo iz občutkov zavrženosti ali nevrednosti, kadar ne prejmejo pozornosti, po kateri hrepenijo.

Če vas podrobneje zanimajo vaši notranji občutki in bi radi raziskali kaj so podzavestni vzorci, ki se oblikujejo skozi naše celotno življenje, vam priporočam brezplačno e-knjigo “Kako premagati anksioznost“.

Samo za vas, je na voljo za prenos na spodnjem modrem gumbu.

Kdaj poiskati pomoč pri histrionični osebnostni motnji?

Če opazite, da nenehno potrebujete pozornost ali se zanašate na dramatične čustvene izraze, je morda čas, da poiščete strokovno pomoč. Terapija je ključna za obvladovanje simptomov in izboljšanje kakovosti življenja.

Dejstvo: osebe, ki pravočasno poiščejo pomoč, poročajo o 50 % večji verjetnosti uspeha pri izboljšanju svojih medosebnih odnosov.

Terapevt pomaga postaviti natančno diagnozo in oblikovati učinkovit načrt zdravljenja. Poiščite pomoč strokovnjaka:

• Če se zdi, da nenehno iščeš pozornost, kar vam je postalo moteče za življenje.
• Če pogosto občutiš dramatično obnašanje, ki vam povzročajo težave v odnosih.
• Če doživljate nenadne čustvene spremembe ali pretirana intenzivna čustva.

Kako se diagnosticira histrionična osebnostna motnja?

Če opazite, da nenehno potrebujete pozornost ali se zanašate na dramatične čustvene izraze, je morda čas, da poiščete strokovno pomoč. Terapija je najboljša za obvladovanje simptomov in izboljšanje kakovosti življenja.

Dejstvo: osebe, ki pravočasno poiščejo pomoč, poročajo o 50 % večji verjetnosti uspeha pri izboljšanju svojih medosebnih odnosov.

Postopek diagnosticiranja vključuje tudi pogovor o preteklih izkušnjah in vaših vedenjskih vzorcih, da bi razumeli, kako dolgo so v vašem življenju prisotni simptomi in kako vplivajo na vaše življenje.

Če iščete strokovno in iskreno podporo pri spopadanju z občutki in težavami, ki jih sami težko rešujete, vas vabim na brezplačen, neobvezujoč pogovor. Skupaj bomo raziskali vaša čustva ter odkrili prave vzroke vaših težav.

Učinkovite metode zdravljenja histrionične osebnostne motnje?

Glavni način zdravljenja histrionične osebnostne motnje je kompletna celostna terapija, pri kateri se uporabljajo različni pristopi in tehnike, odvisno od posameznikovih potreb in vrste njihovih težav.

• Čustvena-energijsko zdravljenje: Osrednji cilj takšne terapije je izboljšati posameznikovo zmožnost regulacije čustev in zmanjšati potrebo po pozornosti. Npr. moja terapija vam omogoča , da razvijete globlje razumevanje svojih čustev in se naučite bolj zdravih načinov za izkazovanje in obvladovanje teh čustev.

• Zdravila: Čeprav zdravila niso glavni način zdravljenja HPD, se lahko predpišejo v primeru sočasnih duševnih motenj, kot so anksioznost, depresija ali motnje spanja. Antidepresivi in anksiolitiki so lahko koristni pri zmanjševanju simptomov, vendar so najbolj učinkoviti v kombinaciji s terapijo, saj sama zdravila samo lajšajo vaše občutke in ne naslovijo pravega vzroka težave, ki tiči globoko v vas.
• Podpora bližnjih: Ključni del okrevanja je tudi močna socialna mreža. Družina, prijatelji ali podporne skupine lahko igrajo pomembno vlogo, saj zagotavljajo čustveno oporo in pomagajo osebi ohranjati stabilnost v vsakdanjem življenju. Razumevanje in podpora okolice tudi zmanjšata stres in olajšata proces zdravljenja.

Ali histrionična osebnostna motnja vpliva na druge duševne motnje?

Da, histrionična osebnostna motnja pogosto soobstaja z drugimi duševnimi motnjami, kot so anksioznost, depresija in motnje spanja. Študija je pokazala, da kar 55 % oseb s HPD trpi tudi za anksiozno motnjo, kar kaže na visoko povezavo med osebnostnimi motnjami in tesnobnimi motnjami.

Kako lahko pomagate nekomu s histrionično osebnostno motnjo?

Če imate v svojem življenju nekoga s HPD, je pomembno, da ohranite zdrave odnose in ga spodbudite, da poišče strokovno pomoč. Podpora družine in prijateljev je ključna, vendar je še pomembnejše, da oseba s HPD razvije samozavedanje in nadzor nad svojimi čustvi.

Dejstvo: posamezniki, ki imajo močno podporno mrežo, imajo za 40 % večjo verjetnost za uspeh pri zdravljenju na terapiji.

Koliko časa traja zdravljenje histrionične osebnostne motnje?

Zdravljenje histrionične osebnostne motnje je temeljit in intenziven proces, ki lahko s pomočjo klasične psihoterapije traja tudi več let. Dolžina zdravljenja je odvisno od resnosti simptomov in pripravljenosti posameznika na sodelovanje v terapevtskem procesu. V povprečju traja zdravljenje s psihoterapijo od 1 do 3 let, odvisno od posameznikovega odziva na terapijo.

V svoji 13-letni terapevtski karieri sem razvila napreden in celovit program, ki s pomočjo tehnik za celjenje podzavestnih čustvenih ran pomaga odstraniti negativna prepričanja ter impulze za intenzivne odzive

Ti odzivi pogosto izhajajo iz negativnih zapisov, ki so se v podzavesti oblikovali že v zgodnjem otroštvu.

Da bi odstranili te podzavestne zapise, je potrebno intenzivno delo na sebi, pri katerem vas vodim in vam predajam znanje, ki vam omogoča, da se po koncu programa sami uspešno zaščitite pred zunanjimi vplivi. Prav tako pa vas naučim tehnik s katerimi boste sproti razreševali nove čustvene rane, ki se nam odpirajo skozi celotno življenje.

Če vas zanima spoznavanje svojega duhovnega in energetskega telesa ter bi radi pridobili nadzor nad svojimi čustvenimi potrebami, vas vabim na popolnoma brezplačen uvodni pogovor. Na njem se bova pogovorila o vaših težavah in pripravila načrt, prilagojen vašim potrebam, ki vam bo pomagal na poti do notranjega miru.

S tem programom, ki ga prilagodimo specifičnim potrebam vsakega posameznika, sem skupaj s svojo ekipo usposobljenih strokovnjakov že pomagala več kot 3800 Slovencem in Slovenkam pri razreševanju njihovih težav.

Nekaj njihovih zgodbam lahko prisluhnete v spodnjem videu, za več zgodb pa obiščite Pozitivne zgodbe.

Podpora in viri za osebe s HPD

Za osebe s HPD je zelo pomembno, da poiščejo podporo pri domačih, v skupnosti in pri strokovnjakih.

V okviru mojega programa terapij Notranji mir boste deležni tudi skupinskih terapij, ki potekajo preko spleten aplikacije Zoom, kjer lahko ostanete popolnoma anonimni – brez kazanja obraza ali glasu, če tega ne želite. Kljub temu pa se lahko preko skupinskega klepeta vključite v pogovor, postavljate vprašanja in delite svoje izkušnje.

Skupaj s skupnostjo ljudi, ki se spopadajo s podobnimi izzivi, se veselite majhnih zmag in tako tudi razumete, da niste sami, da vaše težave niso nerešljive ter da lahko z delom in vztrajnostjo dosežete boljše, mirnejše in srečnejše življenje.

Kako živeti s histrionično osebnostno motnjo?

Življenje s histrionično osebnostno motnjo je lahko izziv, vendar obstajajo načini, kako se uspešno spopasti z njo. Pomembno je, da oseba redno obiskuje terapijo in se uči prepoznavati svoje vedenje.

Postavljanje meja v odnosih je ključno, saj lahko osebe s HPD težko obvladujejo svoja čustva, če niso deležne pozornosti. Vzpostavljanje zdrave rutine, ki vključuje tehnike sproščanja in čustvenega izražanja, lahko močno izboljša kakovost življenja.

Katere tehnike sproščanja pomagajo pri lajšanju simptomov HPD?

Sprostitvene tehnike, kot so globoko dihanje, meditacija in progresivna mišična relaksacija, so dokazano učinkovite pri obvladovanju simptomov HPD. Vaje za globoko dihanje lahko pomagajo zmanjšati čustveno napetost, medtem ko meditacija izboljšuje zavedanje in sposobnost čustvene regulacije.

Študija iz leta 2020 je pokazala, da redna uporaba tehnik sproščanja zmanjša intenzivnost čustvenih izbruhov pri 40 % ljudi s HPD.

Zaključek – Histrionična osebnostna motnja

Histrionična osebnostna motnja je resna, vendar obvladljiva motnja, ki zahteva pravočasno prepoznavanje in strokovno pomoč. Z ustrezno terapijo, podporo bližnjih in uporabo sprostitvenih tehnik lahko osebe s HPD izboljšajo svojo kakovost življenja in obvladajo izzive, ki jih prinaša motnja. Sodelovanje z usposobljenim terapevtom in vztrajnost sta ključ do uspešnega obvladovanja simptomov.

Še enkrat vas vabim, da se v primeru dolgotrajnejših težav s histrionično motnjo naročite na brezplačen 30-minutni pogovor, kjer bomo skupaj oblikovali načrt za reševanje vaših izzivov.

Pogosta vprašanja (FAQ) – Histrionična osebnostna motnja

1. Ali se histrionična osebnostna motnja lahko ozdravi?
HPD je kronična motnja, vendar se lahko s pravilnim zdravljenjem simptomi pomembno zmanjšajo. Psihoterapija je ključna za izboljšanje kakovosti življenja oseb s to motnjo.

2. Kako se oseba z HPD razlikuje od drugih osebnostnih motenj?
HPD je specifična po pretiranem čustvovanju in iskanju pozornosti. Drugi ljudje z osebnostnimi motnjami, kot so narcistična ali mejna osebnostna motnja, se soočajo z drugačnimi čustvenimi in vedenjskimi izzivi.

3. Ali lahko ljudje s HPD vzdržujejo zdrave odnose?
S pomočjo terapije in podporo bližnjih lahko osebe s HPD vzpostavijo bolj zdrave odnose. Pomembno je, da se naučijo, kako obvladovati svoje čustveno vedenje.

4. Ali so osebe s HPD vedno zavestne svojega vedenja?
Osebe s HPD pogosto ne prepoznajo, da njihovo vedenje povzroča težave drugim. Psihoterapija jim lahko pomaga pridobiti večjo samozavest in sposobnost prepoznavanja svojega vedenja.

Več člankov o anksioznosti, izgorelosti, nespečnosti in paničnih napadih lahko najdete na našem Blogu.

Viri – Histrionična osebnostna motnja

American Psychiatric Association. (2013). Diagnostic and statistical manual of mental disorders (5th ed.).

Herpertz, S. C., & Bertsch, K. (2020). The relevance of emotional dysregulation in borderline personality disorder: A comprehensive review. Journal of Personality Disorders, 34(1), 31-55.

Paris, J. (2018). Modern developments in the treatment of personality disorders. Canadian Journal of Psychiatry, 63(5), 337-344.

Ogrodniczuk, J. S., & Kealy, D. (2020). Psychotherapy of personality disorders: A practice-friendly review. Harvard Review of Psychiatry, 28(1), 8-20.

Widiger, T. A., & Trull, T. J. (2007). Plate tectonics in the classification of personality disorder: Shifting to a dimensional model. American Psychologist, 62(2), 71-83.

Baer, R. A., & Sauer, S. E. (2011). Mindfulness and cognitive behavioral therapy: A review of mechanisms of action. Mindfulness, 2(4), 192-198.