Kaj je anksioznost in kako jo prepoznati ter učinkovito premagati

Anksioznost je biološki odziv našega telesa na stres. Je posledica različnih simptomov, kot so strah, nervoza, nemir, tesnoba in obup. Z besedo anksioznost, opisujemo stanje, pri katerem je prevladajoča emocija strah – v nasprotju z depresijo, kjer prevladuje žalost.

Kaj je anksioznost?

Anksioznost je zapleteno čustveno stanje, pri katerem občutimo:

1. strah,
2. nelagodje,
3. živčnost,
4. obup,
5. nervozo,
6. tesnobo
7. in skrbi.

Anksioznost je normalna čustvena reakcija, ki se pojavi ob stresu ali potencialnih grožnjah, Dolgotrajna ali kronična anksioznost, pa lahko vodi v anksiozne motnje, ki je skupina resnih duševnih motenj, za katero trpi približno 10% ljudi po vsem svetu.

Pri anksioznosti pa se pojavi tudi ogromno neprijetnih simptomov, ki se navadno začnejo kazati postopoma in se s časom stopnjujejo, če ne ukrepamo pravočasno.

Najpogostejši simptomi anksioznosti so:

• mravljinci,
• hitro bitje srca
• huda utrujenost
• zmanjšana produktivnost
• močan strah
• nespečnost
• pomanjkanje koncentracije
• in še mnogi drugi simptomi, o katerih lahko več preberete tukaj.

Ko se več simptomov naenkrat silovito “izbruhne“, govorimo o paničnem napadu, ki lahko traja od nekaj minut do pol ure.

Anksioznost je, kot bi se v naši glavi naselil glas, ki nas neprestano straši in opozarja na namišljene nevarnosti.

Anksioznost po svetu

Anksioznost je globalna težava, za katero, po podatkih WHO, trpi več kot 284 miljona odraslih po vsem svetu.

• Kar tretjino predstavlja 191 miljona žensk, katere so bolj dovzetne za anksioznost, zaradi kombinacije hormonskih ciklov, socialnih prčakovanj in nosečnosti (Our World in Data, 2024).
  
• Med letoma 1990 in 2013 pa se je pogostost vseh duševnih motenj, pri katerih je anksioznost skoraj vedno prisotna, povečala za 50% s 416 miljonov na 615 miljonov (WHO, 2016).

Čeprav je anksioznost lahko grozljiva, pa zaradi nje ne morete umreti.

Nevarnost pa predstavljajo dolgoročni, nezdravljeni simptomi anksioznosti, ki povzročajo

• kronične zdravstvene težave,
• duševne motnje,
• motnje spanja,
• težave z učenjem in koncentracijo,
• težave v medosebnih odnosih,
• zlorabo nevarnih substanc,
• slabo kvaliteto življenja,
• in povečano tveganje za samomor.

V naslednjem videu vam bom predstavila, kaj je anksioznost, kaj so njegovi simptomi, znaki in kako jo premagamo.

Kateri so simptomi anksioznosti?

Anksioznost se kaže skozi različne simptome, ki jih delimo na:

• fizične,
• psihološke
• in vedenjske.

Fizični simptomi so odzivi našega fizičnega telesa na stres. Med najpogostejše fizične simptome anksioznosti spadajo:

• Hitro bitje srca.
• Potenje.
• Tresenje.
• Težko dihanje.
• Stiskanje v prsih.
• Omotica ali zaspanost.
• Občutek mravljincev po telesu.
• Slabost.
• Težave s spanjem.

Psihološki simptomi so močni čustveni odzivi in miselni procesi, ki povzročajo tesnobo. Najpogostejši so:

• Stalna zaskrbljenost.
• Občutek strahu brez očitnega razloga.
• Nespečnost.
• Napetost.
• Občutek nemoči.
• Motnje koncentracije.

Vedenjski simptomi pa so posledica psiholoških simptomov: občutkov in misli, ki nas silijo v določena obnašanja. Najpogostejša vedenja so:

• Izogibanje situacijam in lokacijam, ki se jih bojimo.
• Pretirana želja po nadzoru in organizaciji.
• Izumikanje in skrivanje pred družbenimi situacijami.
• Ponavljajoči se rituali ali obsesije, katerih izvajanje pomaga blažiti tesnobo:
  • Pogosto umivanje rok, zaradi strahu pred okužbo.
  • Preverjanje, če smo zaklenili vrata, izklopili pečico, ugasnili plin.
  • Štetje ali ponavljanje besed v mislih.
  • Zlaganje predmetov na določen – znan način.

Kaj so vzroki in sprožilci anksioznosti?

Anksioznost je kompleksno stanje, do katerega privedejo številni vzroki in dejavniki. Vseeno pa imamo po več kot 100 letih raziskovanja o anksioznosti že precej dobro razumevanje o tem, kateri vzroki so ključni pri njenem nastanku.

Prve raziskave o anksioznosti so se pričele konec 19. stoletja, ko so psihologi začeli preučevati različne vidike duševnih stanj.

Kateri so genetski vzroki za anksioznost?

Nagnjenost k tesnobi in duševnim motnjam je dedna. To pomeni, da imamo večjo možnost za razvoj anksioznosti, če jo ima kdo v naši družini.

Študije na dvojčkih na primer kažejo, da je dednostni faktor pri anksioznosti med 30–50 %.

Kaj so okoljski vzroki za anksioznost?

Travmatični dogodki, kot so izguba ljubljene osebe, težki življenjski pogoji ali veliko stresa, lahko vodijo do razvoja anksioznosti.

Pomemben vpliv na razvoj anksioznosti imajo tudi:

• socialna izolacija,
• zlorabe,
• nesreče,
• hude bolezni,
• kulturna in verska pričakovanja in prepričanja,
• zloraba substanc
• in življenjski pogoji,
  • kot so revščina,
  • vzgoja
  • ter negativna prepričanja iz otroštva.

Kateri so psihološki vzroki za anksioznost?

Psihološki vzroki izhajajo iz načina razmišljanja ter sprejemanja okolja.

Na primer, oseba z nizko samozavestjo ima večjo nagnjenost k razvoju anksioznosti, zaradi svojega strahu pred tem,da jo bodo drugi kritizirali in ocenjevali, kar ji vzbuja veliko tesnobe. Podobno je z negativnimi prepričanji o svetu ali sebi, ki prispevajo k stalni zaskrbljenosti in strahu pred prihodnostjo.

Drugi psihični vzroki so lahko tudi pretirano samokritiziranje, pesimizem, perfekcionizem in težave pri uravnavanju čustev.

Kombinacija genetskih, okoljskih in psiholoških vzrokov poveča tveganje za razvoj anksioznosti ali pa katere druge duševne motnje..

Na primer, oseba, ki ima zgodovino duševnih bolezni v družini, in ki je pred kratkim izgubila ljubljeno osebo, ima veliko večjo možnost za razvoj anksioznosti ali anksiozne motnje – v kolikor ne razreši čustvenih ran in strahov iz preteklosti.

Intenzivna terapija čustev je najzanesljivejša pomoč pri premagovanju tovrstnih čustvenih ran. Z terapijo lahko:

• boljše obvladujemo anksioznost,
• premagamo strahove
• in nadziramo svoja čustva.

S tem se zmanjšuje tudi tveganje za razvoj anksioznih motenj in drugih negativnih posledic neobdelanih čustvenih travm.

Ali se tudi vi soočate z nepojasnjenimi bolečinami in občutki?

Srčno vas vabim, da si preberete več o moji terapiji na spodnjem gumbu in si rezervirate popolnoma brezplačen uvodni pogovor. Na njem vam najlažje pojasnimo, kako prihaja do določenih neobvladljivih čustvenih reakcij in kje je njihov izvor.

Pomagala vam bom, da boste ponovno našli notranji mir in srečo. Ne oklevajte, temveč naredite korak proti boljšemu jutri – tako, da se danes prijavite na svoj brezplačen termin.

Če želite globlje spoznati, kako delujejo vaše misli in čustva ter kako nastajajo podzavestni vedenjski vzorci, vas vabim, da brezplačno preberete mojo knjigo “Pot do notranjega miru”.

Naučili se boste prisluhniti telesu, ga razumeti in doseči notranji mir.

Prenesite svoj brezplačni izvod knjige zdaj in začnite svojo pot k boljšemu razumevanju telesa in uma.

Katere oblike anksioznih motenj poznamo?

Anksioznost je torej normalen odziv telesa na stres ali nevarnost, a če se z njo spopadamo dlje časa in postane tako intenzivna, da nas začne ovirati v vsakdanjem življenju, lahko preraste v anksiozno motnjo. Pri anksiozni motnji strah, skrbi in napetost postanejo naš stalni spremljevalec, ki vpliva na naše življenje do take mere, da moramo skoraj nujno poiskati strokovno pomoč, če jo želimo obvladati.

Obstaja več vrst anksioznih motenj, vsaka pa ima svoje značilnosti in simptome. Za uspešno zdravljenje je ključno, da razumemo razlike med motnjami in poiščemo pravo pomoč. V nadaljevanju besedila so opisane najpogostejše anksiozne motnje.

Generalizirana anksiozna motnja (GAM)

Ta duševna motnja povzroča strah, skrbi in nenehen občutek preobremenjenosti. Osebe s GAM se preveč obremenjujejo glede vsakodnevnih stvari, kot so

• zdravje,
• denar,
• družinski odnosi,
• delo itd.

Simptomi GAM so:

• stalno napetost,
• nemir,
• težave s spanjem,
• povečano utrujenost,
• težave s koncentracijo
• in razdražljivost.

Simptomi navadno trajajo po več mesecev, brez strokovne pomoči pa tudi več let.

Več o GAM, lahko preberete na vlastakuster.si – generalizirana anksiozna motnja.

Socialna anksiozna motnja (SAM)

Za socialno anksiozno motnjo (imenovano tudi socialna fobija) je značilen močan strah pred sodbo in kritiko drugih. Osebe s to motnjo se močno bojijo socialnih interakcij, kot so:

• pogovori,
• sestanki,
• druženje na zabavah
• ali interakcija s tujci.

Raziskave kažejo, da imajo otroci večje tveganje za socialno fobijo, če starši kot disciplino uporabljajo sram in poudarjajo mnenja drugih.

Simptomi socialno anksiozne motnje so:

• hitro bitje srca,
• potenje,
• tresenje,
• rdečica,
• težave s govorjenjem ali dihanjem
• ter močan občutek nelagodja ali strahu.

Ljudje s socialno anksioznostjo se pogosto poskušajo izogniti situacijam, ki bi povzročile njihovo anksioznost, kar vodi v socialno izolacijo.

Več o strahu pred ljudmi pišem na Vlasta Kuster.

Panična motnja

Panična motnje je kronično stanje, med katerim oseba doživlja ponavljajoče se in nepričakovane panične napade. Zaradi tega se pogosto pojavi tudi strah pred samim paničnim napadom in pa strah pred smrtjo. Ne bo pa vsak, ki je doživel panični napad, razvil tudi panično motnjo.

Panično motnjo pogosto spremljajo fizični simptomi, kot so

• hitro bitje srca,
• potenje,
• tresenje,
• občutek zadušitve,
• omotica
• in občutek nepovezanosti s samim seboj ali resničnostjo.

Napad panike je namreč akutni in intenziven občutek močnega strahu ali nelagodja, ki se pojavi nenadoma in doseže vrhunec v nekaj minutah.

Panični napadi in panična motnja sta povezana, vendar pa ju loči ključna razlika. 

Napadi panike se pojavijo nepričakovano ali pa so povezani z določenimi sprožilci:

• ko se počutimo ujeti ali izpostavljena,
• socialni dogodki,
• vožnja v gostem prometu – panika med vožnjo
• ali tesna zaprta mesta.

Panični napad je torej enkratni dogodek, panična motnja pa je stanje, kjer pogosto in redno doživljamo napade panike.

Fobije

Fobije so posebna vrsta anksioznih motenj, pri katerih oseba doživlja močan, pretiran strah pred določenimi:

• predmeti,
• situacijami,
• živalmi,
• ali dejavnostmi.

Simptomi fobij vključujejo:

• intenziven strah ali paniko,
• povečan srčni utrip,
• potenje,
• tresenje,
• težave s dihanjem
• ali občutek omedlevice.

Fobije močno vplivajo na življenje ljudi, saj se zaradi strahu izogibajo situacijam, ki sprožijo ta strah.

Najbolj pogoste fobije v Sloveniji v 2025 so:

• strah pred pajki (arahnofobija),
• strah pred vožnjo z avtom,
• strah pred letenjem (aerofobija),
• strah pred višino,
• strah pred nevihtami,
• strah pred ljudmi (socialna fobija),
• strah pred smrtjo (tanatofobija),
• strah pred krvjo,
• strah pred zobozdravniki,
• in strah pred zaprtimi prostori,

Pri fobijah je strah vedno pretiran, saj se oseba tako boji predmeta ali situacije, da misli da bo umrla.

Na primer: pri socialni fobiji, že samo razmišljanje o govornem nastopu pred polno dvorano povzroča intenziven strah in hude simptome, kot so tiščanje v prsih in omotica.

Fobije imajo tudi globlji psihološki pomen, na primer strah pred poškodbami izhaja iz preteklih negativnih izkušenj z nesrečo ali travmatskimi dogodki, kar posamezniku vzbudi intenziven strah pred ponovno poškodbo ali fizično bolečino.

Kako premagamo fobije?

Fobije lahko premagamo – vendar se jih moramo lotiti na pravilen način. Pomiriti moramo svoje misli tako, da bomo ob soočenju s našim strahom umirjeni in sproščeni. Zelo pomembno je, da izvemo, kateri dogodek iz preteklosti je povzročil ta strah. Na primer: strah pred globoko vodo izvira iz negativne izkušnje iz otroštva, kjer smo skoraj utopili ali pa se nam je takrat vsaj tako zdelo.

S pomočjo moje Celostne terapije Notranji mir se lahko v le 3 mesecih popolnoma osvobodite strahu in fobije.

Terapija omogoča razgradnjo vzorcev in prepričanj, ki oblikujejo vaš strah. Program ne omilitvi zgolj simptomov, temveč odpravi njihovih pravi vzrok, zaradi česar izpuhti ogromna količina stresa.

👉 Pridružite se programu Notranji mir in naredite korak proti trajnemu notranjemu ravnovesju.

Kako premagati anksioznost

Odpravljanje in reševanje anksioznosti zahteva celovito reševanje vzrokov težav, ki se začne pri globokih podzavestnih prepričanjih. Mnogi ljudje naačno poskušajo zdraviti, oziroma bolje rečeno omiliti, simptome anksioznosti.

A pravi pristop, za trajno in hitro odpravo anksioznosti, je v odpravljanju vzrokov, zaradi katerih, do anksioznosti sploh pride. Ti vzroki ležijo v naši podzavesti, več o njih pa izveste v nadaljevanju članka.

Zdravila – rešitev ali le blaženje simptomov?

Antidepresivi so pogosto prva izbira za zdravljenje anksioznosti – še posebej, če iščete rešitev pri zdravnikih in farmacevtih..

Triciklični antidepresivi in zaviralci monoamin oksidaze (MAOI), so manj pogosti zaradi neželenih učinkov, kot so

• padec krvnega tlaka,
• suha usta,
• zamegljen vid,
• in oteženo zadrževanje urina.

Benzodiazepini se uporabljajo za akutno anksioznost, vendar se dolgoročno ne priporočajo zaradi številnih neželenih učinkov.

Betablokatorji so koristni pri telesnih simptomih, kot je hitro bitje srca.

Antiepileptiki pa se včasih uporabljajo za lajšanje simptomov hude anksioznosti.

Pred začetkom jemanja katerega koli zdravila je pomembno, da se posvetujete s splošnim zdravnikom, saj lahko vsebujejo sestavine, ki simptome še poslabšajo ali povzročijo neželene učinke.

Samopomoč – kaj lahko naredim sam?

Za obvladovanje blage anksioznosti in njenih prvih simptomov, lahko uporabimo naslednje metode:

• Samoopazovanje: Opazujte, kako vaše telo reagira na različne situacije brez občutka obsojanja ali jeze.
• Omejitev uživanja kofeina: Zmanjšajte uživanje kave, čaja, gaziranih pijač, energetskih napitkov in čokolade, saj kofein poslabša simptome anksioznosti.
• Izogibanje alkoholu in drogam: Prekomerna uporaba poslabša anksioznost in povzroči panične napade.
• Zdrava prehrana in telesna vadba: Redna vadba, kot je tek ali kolesarjenje, pomaga uravnavati hormone in izboljšuje razpoloženje.

• Kakovosten spanec: Razvijte rutino pred spanjem in poskrbite za redne spalne urnike.
• Tehnike sproščanja: Učenje meditacije in drugih tehnik sproščanja pomaga umiriti telo in um.
• Socialne povezave: Druženje s prijatelji ter podpora bližnjih bistveno izboljša duševno počutje.
• Iskanje podpore: Poiščite podporo in spodbudo pri posameznikih ali v skupinah, ki razumejo vaše težave.

Če težave vztrajajo kljub redni uporabi teh tehnik, je najboljše, da poiščite strokovno pomoč.

Strokovna pomoč – trajna in hitra rešitev anskioznosti

Terapija je vodeno svetovanje, ki vam pomaga razumeti, kako vaša čustva vplivajo na vedenje in razmišljanje. Je ključna za dolgoročno lajšanje in odpravljanje anksioznosti.

• Individualizirana terapija se prilagaja posameznikovim potrebam in spodbuja osebno rast ter razvoj skozi samorefleksijo.

• Med tem, ko pa skupinske terapije pomagajo s podporo skupine in izmenjavo izkušenj, kar omogoča učenje novih strategij za obvladovanje simptomov ter spodbuja socialne veščine in psihološko rast.

• Na terapiji se boste prav tako naučili različne tehnike obvladovanja stresa in sprostitve, da boste po zaključku terapije znali sami čistiti čustvene rane, ki se nam odpirajo skozi celotno življenje.

Na kaj moram biti pozoren pri izbiri terapevta

Pri izbiri terapevta je najpomembneje, da se ob njem počutite slišane, razumljene in sprejete. Pomembno je tudi, da ima terapevt ustrezne izkušnje z obravnavo anksioznosti ter da je predan izboljšanju vašega počutja in zdravja.

Pogovorne terapije običajno trajajo več let, kar je zelo dolgo obdobje za ljudi s hudo anksioznostjo.

Tudi za vas obstaja rešitev.

Prav zato sem na podlagi 12-letnih izkušenj ustvarila Celostni program Notranji mir, ki vas v 90 dneh pripelje do trajnih rezultatov.

S svojim delom sem pomagala več kot 3800 Slovenkam in Slovencem, ki so že po nekaj terapijah opazili izboljšave.

Po treh mesecih rednega dela, na individualnih in skupinskih terapijah, pa so se v vsakdanje življenje vrnili sproščeni, mirni in samozavestni, pri čemer je huda anksioznost popolnoma izzvenela.

Vabim vas, da se prijavite na popolnoma brezplačen pogovor, kjer bova našla prave vzroke za vaše težave.

S hudimi simptomi anksioznosti se je soočala tudi Pika.

Pogosti miti o anksioznosti

Obstaja veliko napačnih prepričanj o anksioznosti, ki vas lahko zmedejo in vam dajo napačno predstavo o tem, kaj je anksioznost.

Tukaj so najpogostejši miti in resnice:

“Anksioznost ni resnična bolezen“

Resnica: Anksioznost je še kako resnična, je pa tudi zdravstveno priznana motnja duševnega zdravja, ki jo priznavajo strokovnjaki po vsem svetu.

“Anksioznost je le zaskrbljenost“

Resnica: Anksioznost je več kot le zaskrbljenost. Anksioznost je duševna motnja, ki resno moti in ogroža naše zdravje ter kvaliteto našega vsakdanjega življenja s resnimi simptomi, kot so:

• pospešeno bitje srca,
• potenje,
• tresenje,
• težave z dihanjem
• in motnje spanja.

“Anksioznost bo izginila sama od sebe“

Resnica: Brez ustrezne obravnave in podpore anksioznost redko izgine sama od sebe. Pravzaprav se lahko sčasoma poslabša. Odpravljanje s tehnikami za odpravljanje stresa in sprotno delo na terapijah sta ključni za izboljšanje simptomov.

“Anksioznost je redka motnja“

Resnica: Anksioznost je ena najpogostejših duševnih motenj. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) naj bi približno 1 od 13 ljudi po svetu trpel za anksiozno motnjo.

Eden od številnih ljudi ki sem jim pomagala je tudi Luka.

Luka je trpel za

• socialno fobijo,
• izgorelostjo,
• hudo anksioznostjo
• in paničnimi napadi.

Vendar je že po enem mesecu terapije opazil izboljšanje svojega počutja.

Luka je aktivno sodeloval na terapijah in po 3 mesecih je

• Anksioznost minila, ker je spremenil negativne vzorce v pozavesti.
• Tesnoba izginila, saj se je soočil s izvorom naših notranjih stisk
• Panični napadi pa so se prenehali, saj je Luka uspešno zacelil svoje čustvene rane.

Kaj so tipične misli anksioznih ljudi?

Tukaj je nekaj misli, ki se konstantno ponavljajo pri ljudeh s anksioznostjo.

1. “Kaj če se bo zgodilo kaj slabega?” Anksiozni ljudje imajo nenehne skrbi in negativne misli, večino časa so pesimistični in se osredotočajo na najslabše možne izide.

2. “Nisem dovolj dober/dobra.” Nizka samopodoba in občutek, da nam ne bo nič uspelo sta značilna za ljudi s anksioznostjo. Te misli pogosto vodijo v občutek manjvrednosti in sramu.

3. “Vsi me bodo obsojali.” Vedno je prisoten tudi strah pred tem, da jih bodo drugi obsojali. Oseba meni, da drugi nenehno ocenjujejo njeno obnašanje in, da ga konstantno obrekujejo in kritizirajo, kar vodi v izogibanje socialnim druženjem.

4. “Ne morem se obvladati.” Oseba meni, da nima nadzora nad svojim življenjem ali čustvi. Ta občutek povzroča še dodatno paniko in tensobo.

5. “Kaj pa če me zapustijo?” Strah pred izgubo ljubljenih oseb in strah pred zavrnitvijo sta še posebej pogosta. Ljudje pogosto verjamejo, da jih bodo zapustile vse njim drage osebe.

6. “Vse moram narediti popolno.” Perfekcionizem je eden številnih povzročiteljev stresa in anksioznosti. Popolnost ni dosegljiva nikomur, ampak perfekcionisti vedno strmijo k temu in velikokrat so razočarani, ker ne naredijo vse popolno, kar jim povzroča velike količine stresa.

Vse te zgoraj naštete misli pa niso racionalne in nas večinoma obremenjujejo povsem brez razloga. Zavedati se moramo, da imamo vsi ljudje tako pozitivne kot negativne lastnosti, in to je povsem normalno. Ni razloga, da bi se pretirano obremenjevali z mislimi, za katere vemo, da so nepotrebne ali nam škodujejo.

Tudi vas mučijo podobne misli?

Vabim vas, da si preberete več o moji celostni terapiji Notranji mir, s katero sem že več kot 3800 ljudem pomagala premagati anksioznost, da so lahko zaživeli normalno in sproščeno življenje.

Za več informacij o terapevtih in čakalnih dobah si lahko ogledate ta članek.

Za več člankov na temo anksioznosti si oglejte našo kategorijo člankov o anksioznosti.

FAQ: Najpogostejša vprašanja o anksioznosti

1. Kakšne so razlike med akutno in kronično anksioznostjo?

Akutna ali kratkotrajna anksioznost je običajen odziv na napetost in pritiske iz okolja, ki mine, ko se stre4sni dogodek konča ali ko se situacija razreši.

Kronična anksioznost pa je dolgotrajno stanje povišanega stresa in tesnobe, ki traja po več tednov, mesecev ali celo let. Lahko vodi v resne anksiozne motnje, kot so

• generalizirana anksiozna motnja,
• panična motnja,
• socialna anksiozna motnja
• in različne fobije.

2. Kaj je anksioznost?

• Anksioznost je naraven odziv telesa na stres, ob tem pa se pojavijo občutek strahu ali zaskrbljenosti ter številni telesni in čustveni simptomi.

3. Kaj so anksiozne motnje?

• Anksiozne motnje so skupina duševnih motenj, ki jih povezuje pretirana in dolgotrajna anksioznost, ki negativno vpliva na življenje ljudi.

4. Kateri so najpogostejši simptomi anksioznosti?

• Pogosti simptomi so nemir, hitro bitje srca, potenje, tresenje, težave s spanjem in težave s koncentracijo.

5. Kaj je kronična anksioznost?

• Kronična anksioznost se je dolgotrajno in vztrajno stanje povišanega stresa in anksioznosti, ki lahko traja več mesecev ali let in pogosto nima jasnega streserja.

6. Kaj povzroča anksiozne motnje?

• Vzroki so lahko genetske predispozicije, hormonsko neravnovesje, osebnostne lastnosti in okoljski dejavniki, kot so travmatični dogodki ali dolgo časa trajajoči stres.

7. Kako se diagnosticirajo anksiozne motnje?

• Diagnozo postavi usposobljen strokovnjak za duševno zdravje na podlagi kliničnega intervjuja, ocene simptomov in uporabe različnih diagnostičnih meril iz priročnikov – najbolj standardiziran je DSM-5.

8. Kako se anksiozne motnje zdravijo?

• Zdravijo se s terapijo (npr. kognitivno-vedenjsko terapijo), farmakoterapijo (zdravila proti anksioznosti) ali kombinacijo obeh pristopov.

9. Kako anksioznost vpliva na delo v službi?

Ste se kdaj zalotili, kako strmite v zaslon s polno glavo skrbi?

Anksioznost na delovnme mestu je v 2025 resen problem, saj :

• Zmanjša koncentracijo,
• poslabša spomin,
• zaradi nje smo živčni
• in pa se hitreje utrudimo.

Anksioznost lahko povzroči tudi, da se izogibate sodelavcem, ker se bojite negativnih mnenj ali konfliktov. Težko je biti del ekipe, ko vas notranji glas vedno znova opozarja na najslabše scenarije.

Kako pa premagati anksioznost na delovnem mestu?

Najprej postavite meje. Delo je pomembno, ampak vaše zdravje je veliko bolj. Redno si vzemite čas za

• kratke odmore,
• globoko dihajte
• in razgibajte telo.

In ne pozabite na strokovno pomoč, če jo potrebujete. Celostna terapija čustev in vedenskih vzorcev je še vedno najbolj učinkovita za reševanje duševnih stisk in motenj.

Z malo pomoči boste lahko anksioznost obvladali in spet začeli živeti življenje na polno – tako doma, kot v službi.

Viri – kaj je anksioznost

Bandelow B, Michaelis S. Epidemiologija anksioznih motenj v 21. stoletju. Dialogues Clin Neurosci. 2015;17(3):327–35.

Barbosa-Camacho FJ, Romero-Limón OM, Ibarrola-Peña JC, in sod. Depresija, anksioznost in akademski uspeh v času COVID-19: presečna študija. BMC Psychiatry. 2022

CABA. Ali vas prizadene anksioznost? 

EFT Universe. Tapkanje olajša hude napade anksioznosti.

Kuster, V. (2019). Tapkanje odpravi negativne misli in občutke.

Kuster, V. (2023). Moja nova samopodoba.

Spinhoven P, Hoogerwerf E, van Giezen A, Greeven A. Kognitivna terapija skupine, osredotočena na zavedanje, za zdravljenje odpornih anksioznih motenj: pragmatična randomizirana kontrolirana raziskava. J Anxiety Disord. 2022

Zlomužica A, Kullmann F, Hesse J, Plank L, Dere E. Prepoznavanje spomina, primarni in sekundarni učinki ter zaznavanje časa v spletni različici paradigme strahu pred krikom. 2022

Lieb, R., Becker, E., & Altamura, C. (2005). The epidemiology of generalized anxiety disorder in Europe. European Neuropsychopharmacology, 15(4), 445–452. https://doi.org/10.1016/j.euroneuro.2005.04.010

Baldwin, D. S., Allgulander, C., Altamura, A. C., Angst, J., Bandelow, B., den Boer, J., Boyer, P., Davies, S., dell’Osso, B., Eriksson, E., Fineberg, N., Fredrikson, M., Herran, A., Maron, E., Metspalu, A., Nutt, D., van der Wee, N., Vázquez-Barquero, J. L., & Zohar, J. (2010). Manifesto for a European Anxiety Disorders Research Network. European Neuropsychopharmacology, 20(6), 426–432. https://doi.org/10.1016/j.euroneuro.2010.02.015

Luo, Z., Chen, J., Liu, Y. et al. Treadmill exercise prevents stress-induced anxiety-like behaviors via enhancing the excitatory input from the primary motor cortex to the thalamocortical circuit. Nat Commun 16, 939 (2025). https://doi.org/10.1038/s41467-025-56258-2