Kaj je anksioznost in kako jo prepoznati ter učinkovito premagati

Se sprašujete kaj je anksioznost in zakaj muči ravno vas?

Ali imate pogosto občutke stresa, hitenja in zaskrbljenosti?

Imate občutek neuspeha, ker vam ni uspelo doseči vseh začrtanih ciljev?

Se sprašujete, kaj hudiča je narobe s vami, ker ne morete sami odpraviti negativnih občutkov?

Čeprav vam je zdravnik zagotovil, da je z vami vse v redu, vam vaše telo pravi nasprotno in imate občutek, kot da nekaj ni v redu.

Če je tako, potrebujete malo več odpuščanja do samega sebe.

Mislim, da govorim v imenu vseh, ki se spopadamo z anksioznostjo, da bi bilo sanjsko imeti super napredno rešitev, ki bi izbrisala vse naše čustvene rane iz preteklosti.

Predstavljajte si časovni stroj, s katerim bi se vrnili nazaj v času in odpravili vse travme in čustvene bolečine, ki so nas zaznamovale skozi življenje.

Žal pa je dejstvo, da verjetno v naših življenjih ne bomo dočakali izuma takšne naprave.

Na našo srečo pa obstajajo tehnike za čiščenje čustvenih ran in premagovanje negativnih podzavestnih prepričanj, ki delujejo precej podobno kot časovni stroj – omogočajo nam, da se vrnemo v preteklost in razrešimo težave, ki danes na nas vplivajo v obliki travm in nepredelanih dogodkov.

V tem članku boste našli odgovore na vprašanja, kot so

• “Kaj se z mano dogaja?”,
• “Zakaj se dogaja meni?”
• in “Ali zame res ni rešitve?”.

Kaj je anksioznost?

Anksioznost je kompleksen psihološki pojav, za katerega so značilni občutki

• nelagodja,
• strahu
• in skrbi.

Gre za povsem normalno čustveno reakcijo na stresne situacije ali potencialne grožnje, vendar pa postane problematična, če postane pretirana ali kronična.

Poleg tega se pri anksioznisti pojavlja cela gora telesnih simptomov, ki nas omejujejo na vsakem koraku.

Kot bi se v naši glavi naselil glas, ki nas neprestano straši in opozarja na slabo.

Anksioznost je v današnjem času vse bolj prepoznana kot globalna težava, ki negativno vpliva na kakovost življenja ljudi po celem svetu.

Anksioznost po svetu

Anksioznost je v današnjem času vse bolj prepoznana kot globalna težava, ki negativno vpliva na kakovost življenja ljudi po celem svetu.

• Ocenjuje se, da ima po vsem svetu anksioznost 284 milijonov odraslih. (Svetovna zdravstvena organizacija, 2024)
  
• Od teh odraslih je bilo 191 milijonov žensk (67%) in 93 milijonov moških (33%). (Our World in Data, 2024)
  
• Pogostnost vseh duševnih motenj se je med letoma 1990 in 2013 svetovno povečala za 50%, s 416 milijonov na 615 milijonov. (Svetovna zdravstvena organizacija, 2016)

Zavedajte se, da čeprav je anksioznost strašljiva – zaradi nje ne boste umrli.

Nevarnost pa nam vseeno predstavljajo dolgoročni, nezdravljeni učinki anksioznosti, ki ogrožajo naša življenja.

Anksioznost povzroča:

• kronične zdravstvene težave,
• duševne motnje,
• motnje spanja,
• težave z učenjem in koncentracijo,
• težave v medosebnih odnosih,
• zlorabo substanc,
• zmanjša kakovost življenja,
• in poveča tveganje za samomor.

Video: Kaj je anksioznost

V naslednjem videu vam bom predstavila, kaj je anksioznost, kaj so njegovi simptomi, znaki in kako jo premagamo.

Vse, kar bom pojasnila, pa bomo obravnavali tudi v nadaljevanju članka.

Razlika med normalno in kronično anksioznostjo

Normalna anksioznost je običajen odziv na stresne situacije, ki mine, ko se nevarnost konča ali ko se situacija razreši.

Kronična anksioznost pa je dolgotrajna, kar vodi v resne anksiozne motnje, kot so

• generalizirana anksiozna motnja,
• panična motnja,
• socialna anksiozna motnja
• in različne fobije.

Kako se prepozna anksioznost?

Simptomi anksioznosti

Anksioznost se kaže skozi različne simptome:

• fizične,
• psihološke
• in vedenjske.

Fizični simptomi so odzivi telesa, ki se pojavijo zaradi povišanega stresa.

Med najpogostejšimi simptomi so

• Hitro bitje srca
• Potenje
• Tresenje
• Težko dihanje
• Stiskanje v prsih
• Omotica ali zaspanost
• Občutek mravljincev
• Slabost
• Težave s spanjem

Psihološki simptomi vključujejo intenzivne čustvene odzive in miselne vzorce.

Posamezniki doživljajo

• Stalno zaskrbljenost
• Občutek strahu brez očitnega razloga
• Nespečnost
• Napetost
• Občutek nemoči
• Motnje koncentracije

Vedenjski simptomi so posledica odziva na občutke in misli, povezane z anksioznostjo.

To vključuje

• Izogibanje določenim situacijam in lokacijam
• Pretiran nadzor in organizacija okolja
• Omejevanje družabnih interakcij
• Neprestano ponavljajoči se rituali ali navade za obvladovanje anksioznosti

Pomembno je razumeti, da anksioznost ni enako kot občasen strah ali skrb in da močno vpliva na vsakdanje delovanje posameznika.

Več o anksioznosti in o specifičnih strahovih, lahko preberete na Vlasta Kuster.

Tipične misli ljudi z anksioznostjo

Tukaj je nekaj tipičnih misli, ki jih doživljajo ljudje z anksioznostjo, in njihov pomen, ki kaže na to, kakšne predstave o sebi si s temi mislimi vzbujamo:

1. “Kaj če se zgodi kaj slabega?” Ta misel se nanaša na nenehno skrb in predvidevanje negativnih scenarijev. Posameznik se pogosto osredotoča na najslabše možne izide različnih situacij.

2. “Nisem dovolj dober/dobra.” Ta misel odraža nizko samopodobo in občutek, da posameznik ne izpolnjuje pričakovanj – lastnih ali drugih ljudi. Pogosto vodi v občutek manjvrednosti in sramu.

3. “Vsi me bodo obsojali.” Strah pred sodbo drugih je pogost pri socialni anksioznosti. Posameznik je prepričan, da ga drugi nenehno ocenjujejo in kritizirajo, kar vodi v izogibanje socialnim situacijam.

4. “Ne morem se obvladati.” Misel, da nima nadzora nad svojim življenjem ali čustvi, je zelo pogosta. Ta občutek nemoči lahko povzroči še večjo tesnobo in paniko.

5. “Kaj pa če me zapustijo?” Strah pred zavrnitvijo ali izgubo bližnjih je pogost. Posameznik je prepričan, da bo ostal sam, kar povzroča veliko čustveno bolečino.

6. “Vse moram narediti popolno.” Perfekcionizem je pogosto povezan z anksioznostjo. Posameznik čuti pritisk, da mora vse narediti brez napak, kar vodi v stalno stresno stanje.

Vendar pa so te misli pogosto iracionalne in povsem nepotrebne, čeprav se posamezniku zdijo zelo resnične in zastrašujoče. Pomembno je, da se naučimo prepoznati trenutke, ko se nam te misli pojavljajo, in jih znamo ločiti od realnosti ter objektivnih dejstev, ki nas obdajajo.

Vpliv anksioznosti na delovno mesto in kariero

Ste se kdaj zalotili, kako strmite v zaslon s polno glavo skrbi?

To povzroči anksioznost.

• Zmanjša koncentracijo,
• poslabša spomin
• in vodi do hitre utrujenosti.

Kaj pa odnosi na delovnem mestu?

Anksioznost lahko povzroči, da se izogibate sodelavcem, ker se bojite negativnih mnenj ali konfliktov. Težko je biti del ekipe, ko vas notranji glas neprestano opozarja na najslabše scenarije.

Kako to premagati?

Najprej: postavite si meje.

Delo je pomembno, ampak tudi vaše zdravje. Redno si vzemite

• kratke odmore,
• globoko dihajte
• in razgibajte telo.

Komunicirajte z nadrejenimi o svojih potrebah – morda boste presenečeni, kako razumevajoči so lahko. In ne pozabite na strokovno pomoč, če jo potrebujete. Z malo pomoči in strategijami za sprostitev boste anksioznost obvladali in spet zaživeli polno življenje – tako doma, kot v službi

Vrste anksioznih motenj

Anksiozne motnje so kompleksen sklop duševnih stanj, ki segajo od običajnih anksioznih reakcij do resnih – življenje omejujočih stanj.

Generalizirana anksiozna motnja (GAM)

Ta duševna motnja povzroča strah, skrb in nenehen občutek preobremenjenosti. Osebe s GAM se preveč obremenjujejo glede vsakodnevnih stvari, kot so

• zdravje,
• denar,
• družinski odnosi,
• delo itd.

Simptomi GAM vključujejo

• stalno napetost,
• nemir,
• težave s spanjem,
• povečano utrujenost,
• težave s koncentracijo
• in razdražljivost.

Simptomi navadno trajajo po več mesecev, brez strokovne pomoči pa tudi več let.

Več o GAM, lahko preberete na vlastakuster.si – generalizirana anksiozna motnja.

Socialna anksiozna motnja (SAM)

Za to motnjo (imenovano tudi socialna fobija) je značilen močan strah pred sodbo drugih ljudi. Osebe s SAD se močno bojijo socialnih interakcij, kot so

• pogovori,
• sestanki,
• druženje na zabavah
• ali interakcija s tujci.

Raziskave kažejo, da imajo otroci večje tveganje za socialno fobijo, če starši kot disciplino uporabljajo sram in poudarjajo mnenja drugih.

Simptomi SAM vključujejo

• hitro bitje srca,
• potenje,
• tresenje,
• rdečica,
• težave s govorjenjem ali dihanjem
• ter močan občutek nelagodja ali strahu.

Posamezniki s socialno anksiozno motnjo se pogosto poskušajo izogniti situacijam, ki bi povzročile njihovo anksioznost, kar vodi v socialno izolacijo.

Več o strahu pred ljudmi pišem na Vlasta Kuster.

Panična motnja

Panični napadi in panična motnja sta povezana, vendar pa ju loči ključna razlika. 

Napad panike je akutni in intenziven občutek močnega strahu ali nelagodja, ki se pojavi nenadoma in doseže vrhunec v nekaj minutah.

Po drugi strani pa panična motnja predstavlja kronično stanje, v katerem oseba doživlja ponavljajoče se in nepričakovane panične napade in se boji nadaljnjih napadov ter posledic, ki jih ti lahko prinesejo. Ne bo pa vsak, ki je doživel panični napad, razvil panično motnjo.

Panično motnjo pogosto spremljajo fizični simptomi, kot so

• hitro bitje srca,
• potenje,
• tresenje,
• občutek zadušitve,
• omotica
• in občutek nepovezanosti s samim seboj ali resničnostjo.

Napadi panike se pojavijo nepričakovano ali pa so povezani z določenimi sprožilci:

• ko se počutimo ujeti ali izpostavljena,
• socialni dogodki,
• vožnja v gostem prometu – panika med vožnjo
• ali tesna zaprta mesta.

Osebe s panično motnjo pogosto razvijejo strah pred ponovnim pojavom napada panike, kar lahko vodi v izogibanje situacijam in lokacijam, kjer so se napadi že zgodili.

Kako izgleda napad panike?

Panični napad kot ekonom lonec

Panični napad si lahko predstavljamo kot ekonom lonec ali lonec na pritisk, ki ga nepravilno odpremo. Ko je lonec pod visokim pritiskom, moramo paro počasi spuščati.

Če lonec prehitro odpremo, para izbruhne in lahko povzroči poškodbe osebi, ki lonec odpira. Podobno je s telesom, ki ima nakopičeno veliko čustvene bolečine.

Osebi, ki doživlja panične napade, je treba pomagati, da se čustvena bolečina postopoma in nadzorovano sprošča iz telesa.

Terapija deluje kot ventil, ki previdno in počasi sprošča bolečino iz telesa.

Ko med terapijo oseba iz sebe spusti žalost, jezo ali strah, to pripomore k temu, da nikoli več ne doživi paničnih napadov.

Podobno kot pri ekonom loncu, ki ga lahko mirno odpremo po tem, ko iz njega sprostimo vso odvečno vročo paro.

Fobije

Fobije so posebna vrsta anksioznih motenj, kjer oseba doživlja močan, iracionalen strah pred določenimi

• predmeti,
• situacijami,
• živalmi,
• ali dejavnostmi.

Simptomi fobij vključujejo

• intenziven strah ali paniko,
• povečan srčni utrip,
• potenje,
• tresenje,
• težave s dihanjem
• ali občutek omedlevice.

Fobije močno vplivajo na vsakdanje življenje posameznika, saj povzročijo izogibanje situacijam, ki sprožijo strah, kar omeji njihove aktivnosti in socialne odnose.

Fobije vključujejo širok spekter strahov, kot so strah pred

• pajki (arahnofobija),
• vožnjo z avtom,
• letenjem z letalom (aerofobija),
• višino,
• nevihtami,
• ljudmi (socialna fobija),
• smrtjo (tanatofobija),
• krvjo,
• (zobo)zdravniki,
• zaprtimi prostori,
• itd.

Pri fobijah je strah vedno pretiran v primerjavi z dejanskim tveganjem ali nevarnostjo, s katero se posameznik sooča (npr. ob socialni fobiji, že samo razmišljanje o javnem nastopanju povzroča intenziven strah).

Čeprav se zavedamo, da so fobije nerazumne, jih kljub temu sami ne moremo enostavno premagati ali se jih znebiti. In čeprav niso neposredno življenjsko nevarne, povzročajo hudo stisko, nelagodje in občutek nemoči.

Posledično se ljudje začnejo izogibati specifičnim situacijam ali predmetom, kar pa pogosto le še okrepi prvotni strah in povroča strah pred strahom.

Fobije imajo tudi globlji psihološki pomen, na primer strah pred poškodbami izhaja iz preteklih negativnih izkušenj z nesrečo ali travmatskimi dogodki, kar posamezniku vzbudi intenziven strah pred ponovno poškodbo ali fizično bolečino.

Fobije so v celoti rešljive, tako da svoje telo, misli in notranje občutke pomirimo do te mere, da bomo ob soočenju s strahom mirni in sproščeni. Pri tem je pomembno, da pogledamo, kateri stresni dogodki iz preteklosti so prispevali k strahu, ki se je pojavil danes.

S pomočjo moje napredne terapije Notranji mir se v treh mesecih popolnoma osvobodite strahu, ki vas pesti.

Za brezplačen uvodni pogovor se prijavite na spodnjem gumbu.

Pogosti miti o anksioznosti

Obstaja veliko napačnih prepričanj o anksioznosti, ki lahko povzročijo nerazumevanje in stigmo.

Tukaj so najpogostejši miti in resnice

Mit 1: Anksioznost ni resnična bolezen

Resnica: Anksioznost je resnična in priznana motnja duševnega zdravja, ki jo priznavajo strokovnjaki po vsem svetu.

Pojavlja se kot posledica

• bioloških,
• psiholoških
• in okoljskih dejavnikov,

in zahteva ustrezno obravnavo in zdravljenje.

Mit 2: Anksioznost pomeni le, da si zaskrbljen

Resnica: Anksioznost je veliko več kot le zaskrbljenost. Vključuje vrsto fizičnih simptomov, kot so

• pospešeno bitje srca,
• potenje, tresenje,
• težave z dihanjem
• in motnje spanja.

Prav tako se lahko manifestira kot nenehna skrb, panični napadi ali socialna fobija.

Mit 3: Ljudje z anksioznostjo so šibki

Resnica: Anksioznost nima nobene zveze z osebno močjo ali šibkostjo. Je zdravstveno stanje, ki lahko prizadene kogarkoli, ne glede na njihovo osebno moč ali značaj.

Potrebno je veliko poguma, da se soočimo z anksioznostjo in poiščemo pomoč.

Mit 4: Anksioznost bo izginila sama od sebe

Resnica: Brez ustrezne obravnave in podpore anksioznost redko izgine sama od sebe. Pravzaprav se lahko sčasoma poslabša. Odpravljanje s tehnikami za odpravljanje stresa in sprotno delo na terapijah sta ključni za izboljšanje simptomov.

Mit 5: Anksioznost je redka motnja

Resnica: Anksioznost je ena najpogostejših duševnih motenj. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) naj bi približno 1 od 13 ljudi po svetu trpel za anksiozno motnjo.

Primeri situacij, ki povzročajo anksioznost

Situacije, ki sprožijo anksioznost, so različne in se razlikujejo glede na strahove in prepričanja posameznika.

Anksioznost povzročajo na primer

• javno nastopanje,
• pomembni življenjski dogodki (npr. poroke, selitve),
• nevarne situacije, kot so nesreče ali naravne katastrofe,
• finančne težave,
• težave v medosebnih odnosih,
• delovni stres,
• šolski pritisk,
• zdravstvene težave
• in spremembe v življenju (npr. ločitev, izguba ljubljene osebe)

Vendar pa se anksioznost pogosto pojavi tudi brez očitnega sprožilca, čeprav ni nobenega jasnega razloga ali situacije, ki bi jo povzročila.

Ta oblika anksioznosti je posledica notranjih dejavnikov, kot so

• genetska nagnjenost,
• kemične spremembe v možganih
• ali nezavedni miselni vzorci.

Pogosto se pojavi nenadoma in brez jasnega vzroka, kar lahko poveča občutek neobvladljivosti in stisko.

Poleg tega vsakodnevni stres prav tako prispeva k razvoju anksioznosti.

Kako se premaga anksioznost?

Vzroki in sprožilci za anksioznost

Anksioznost je kompleksen pojav, ki ga sprožijo različni dejavniki. Njihovo razumevanje je izrednega pomena pri diagnosticiranju in zdravljenju anksioznih motenj.

Genetski dejavniki

Genetski dejavniki vplivajo na predispozicijo za anksiozne motnje. Študije so pokazale, da so nekatere oblike anksioznosti delno podedovane.

Če ima nekdo v družini že anksiozne motnje, je večja verjetnost, da se bodo podobne težave razvile tudi pri drugih članih družine.

To kaže na genetsko nagnjenost k razvoju anksioznosti, ki lahko v kombinaciji z drugimi dejavniki vpliva na posameznikovo tveganje za to vrsto motnje.

Okoljski dejavniki

Traumatični dogodki, kot so izguba ljubljene osebe, težavni življenjski pogoji ali stresne situacije prispevajo k razvoju anksioznih motenj.

Pomemben vpliv ima tudi

• Stres
  • • v šoli
    • v službi
    • pritiski družine

• Socialna izolacija
  • • pomanjkanje socialne podpore
    • čustvena osamljenost
    • slaba samopodoba

• Traumatični življenski dogodki
  • • izguba ljubljene osebe
    • težavni življenjski pogoji
    • nesreče
    • zloraba
    • bolezen ali poškodba
    • ločitev ali razveza

• Kulturni dejavniki
  • • kulturne norme in pričakovanja
    • verska prepričanja
    • etnična identiteta

• Ekonomski dejavniki
  • • pomanjkanje denarja
    • slabi življenjski pogoji
    • revščina

• Zloraba substanc
  • • alkohol
    • droge
    • zdravila na recept
    • tobak

• Družinska dinamika, ki vključuje
  • • vzgojo staršev
    • pomankanje ljubezni
    • sprejemanje vzorcev obnašanja
    • nenehno kritiziranje
    • načini obnašanja, ki so bili v družini dovoljeni
    • in prepričanja, ki so se vtisnila v nas v otroštvu

Psihološki dejavniki

Vključuje notranje procese posameznika in način obravnave stresnih misli.

Na primer, posamezniki z nizko samopodobo so bolj nagnjeni k razvoju anksioznosti. Prav tako negativna prepričanja o sebi ali svetu okoli nas prispevajo k stalni zaskrbljenosti in strahu.

Sem spadajo tudi

• Pretirana samokritičnost
• Negativno razmišljanje
• Perfekcionizem
• Težave pri obvladovanju čustev

Kombinacija med genetskimi, okoljskimi in psihološkimi dejavniki poveča tveganje za razvoj te motnje.

Na primer, posameznik z genetsko nagnjenostjo k anksioznosti, ki je izgubil ljubljeno osebo, ima veliko verjetnost, da razvije anksiozno motnjo – v kolikor ne razreši čustvenih ran in strahov iz preteklosti ter iz telesa ne odstrani negativnih vzorcev razmišljanja.

Terapija je ključna pomoč pri tem procesu, da posameznik razvije bolj zdrave načine

• obvladovanja čustev,
• premagovanja strahov
• in sprejemanja izgub.

S tem se zmanjšuje tveganje za razvoj anksioznih motenj in drugih negativnih posledic neobdelanih čustvenih izkušenj.

Pomembno je vedeti, da genetika ne diktira vsega v našem življenju in da terapija zmanjša negativne vplive na naše duševno zdravje in nam pomaga lažje živeti.

Ali se tudi vi soočate z različnimi nepojasnjenimi neprijetnimi občutki?

Vabim vas, da se prijavite na brezplačni in neobvezujoč uvodni pogovor, kjer bova skupaj odkrila dejanske vzroke za vaše trenutno počutje. Skupaj bomo sestavili načrt, kako premagati simptome anksioznosti in kako uživati v bolj izpolnjujočem ter srečnejšem življenju.

Pomagala vam bom, da boste ponovno našli notranji mir in srečo. Ne oklevajte, temveč naredite korak proti boljšemu jutrišnjemu dnevu.

Diagnoza anksioznosti

Diagnostika anksioznosti je proces, ki vključuje uporabo različnih postopkov in orodij za natančno oceno simptomov in njihovega vpliva na posameznikovo življenje.

Ključen del diagnostičnega procesa je temeljita ocena stanja, ki jo opravi izkušenj strokovnjak za duševno zdravje. To vključuje pogovor s osebo, da ugotovimo, kakšne simptome doživlja in kako ti vplivajo na njegovo vsakodnevno življenje.

Za prijavo na brezplačen in popolnoma neobvezujoč uvodni pogovor, kjer bomo poiskali pravi vzrok za nastanek vaših težav, stisnite na spodnji rdeč gumb.

Pomembo je da najdemo prave vzroke za nastanek naših težav.

Natančna diagnoza omogoča izbiro ustrezne terapevtske strategije. Prav tako omogoča posamezniku in njegovim bližnjim boljše razumevanje motnje ter sprejemanje odločitev o nadaljnjih korakih za izboljšanje duševnega zdravja.

Opažate simptome anksioznosti in bi radi sami preverili, kaj se z vami dogaja?

Za vas sem pripravila brezplačen test za anksioznost.

1. Kliknite na spodnji gumb
2. Odgovorite na 12 vprašanj (1-5 minut)
3. Rezultate boste dobili po nekaj minutah na e-pošto

100% brezplačno, zaupno in diskretno.

Premagovanje anksioznosti

Odpravljanje anksioznosti zahteva celovito reševanje težav, ki se začne pri globokih podzavestnih prepričanjih. Mnogi ljudje s to motnjo iščejo celovito rešitev pri terapevtih, medtem ko nekateri skušajo kratkoročno omiliti simptome tudi z zdravili.

Zdravila

Antidepresivi so pogosto prva izbira za zdravljenje anksioznosti.

Triciklični antidepresivi in zaviralci monoamin oksidaze (MAOI), so manj pogosti zaradi neželenih učinkov, kot so

• padec krvnega tlaka,
• suha usta,
• zamegljen vid,
• in oteženo zadrževanje urina.

Benzodiazepini se uporabljajo za akutno anksioznost, vendar se dolgoročno ne priporočajo zaradi številnih neželenih učinkov.

Betablokatorji so koristni pri telesnih simptomih, kot je hitro bitje srca.

Antiepileptiki pa se včasih uporabljajo za lajšanje simptomov anksioznosti.

Pred začetkom jemanja katerega koli zdravila je pomembno posvetovanje s splošnim zdravnikom, saj lahko vsebujejo sestavine, ki simptome še poslabšajo ali povzročijo neželene učinke.

Samopomoč

Kako pa si lahko pomagam sam?

Ko se začnejo kazati prvi znaki anksioznosti, lahko uporabimo naslednje strategije za zmanjšanje simptomov:

• Samoopazovanje: Opazujte, kako vaše telo reagira na različne situacije brez občutka obsojanja ali jeze.
• Omejitev uživanja kofeina: Zmanjšajte uživanje kave, čaja, gaziranih pijač, energetskih napitkov in čokolade, saj kofein poslabša simptome anksioznosti.
• Izogibanje alkoholu in drogam: Prekomerna uporaba poslabša anksioznost in povzroči panične napade.
• Zdrava prehrana in telesna vadba: Redna vadba, kot je tek ali kolesarjenje, pomaga uravnavati hormone in izboljšuje razpoloženje.

• Kakovosten spanec: Razvijte rutino pred spanjem in poskrbite za redne spalne urnike.
• Tehnike sproščanja: Učenje meditacije in drugih tehnik sproščanja pomaga umiriti telo in um.
• Socialne povezave: Druženje s prijatelji ter podpora bližnjih bistveno izboljša duševno počutje.
• Iskanje podpore: Poiščite podporo in spodbudo pri posameznikih ali v skupinah, ki razumejo vaše težave.

Če težave napredujejo ali vztrajajo kljub uporabi teh tehnik, je najboljše, da poiščite strokovno pomoč terapevta.

Če hočemo odpraviti vse fizične in čustvene simptome, je treba poiskati najbolj stresne dogodke iz preteklosti in jih predelati.

In ker je to včasih težko naredimo sami, nam tukaj pomaga terapevt.

Pomembno je, da stare občutke sprostimo in telesa in razbremenimo telo na energijskem, miselnem in čustvenem nivoju. Ko to enkrat naredimo, se misli umirijo, telo se sprosti in vrne se notranji mir.

To je zanesljiva pot, da se anksioznost za vedno odpravi.

Terapija

Terapija je vrsta svetovanja, ki vam pomaga razumeti, kako vaša čustva vplivajo na vaše vedenje in je ključna za dolgoročno lajšanje in odpravljanje simptomov anksioznosti.

• Individualizirana terapija se prilagaja posameznikovim potrebam in spodbuja osebno rast ter razvoj skozi samorefleksijo.

• Med tem, ko pa skupinske terapije pomagajo s podporo skupine in izmenjavo izkušenj, kar omogoča učenje novih strategij za obvladovanje simptomov ter spodbuja socialne veščine in psihološko rast.

• Na terapiji se boste prav tako naučili različne tehnike obvladovanja stresa in sprostitve, da boste po zaključku terapije znali sami čistiti čustvene rane, ki se nam odpirajo skozi celotno življenje.

Na kaj moram biti pozoren pri izbiri terapevta

Pri izbiri terapevta je najpomembneje, da se ob njem počutite slišane, razumljene in sprejete. Pomembno je tudi, da ima terapevt ustrezne izkušnje z obravnavo anksioznosti ter da je predan izboljšanju vašega počutja in zdravja.

Tudi za vas obstaja rešitev.

Terapevta povprašajte po rezultatih preteklih strank, saj vam ti najbolje prikažejo, kakšne spremembe lahko pričakujete zase.

Pogovorne terapije običajno trajajo več let, kar je zelo dolgo obdobje za ljudi s hudo anksioznostjo.

Prav zato sem na podlagi 12-letnih izkušenj ustvarila program Notranji mir, ki vas v 90 dneh pripelje do trajnih rezultatov.

S svojim delom sem pomagala več kot 3800 Slovenkam in Slovencem, ki so že po nekaj terapijah opazili izboljšave.

Po treh mesecih rednega dela, na individualnih in skupinskih terapijah, pa so se v vsakdanje življenje vrnili sproščeni, mirni in samozavestni, pri čemer je huda anksioznost popolnoma izzvenela.

Uspešne zgodbe mojih klientov

S klikom na spodnjo sliko si lahko preberete uspešne zgodbe mojih strank, med njimi zgodbo Gregorja, ki je s pomočjo moje terapije uspešno premagal

• anksioznost,
• tesnobo
• in panične napade.

Eden od številnih ljudi ki sem jim pomagala je tudi Luka.

Luka je trpel za

• socialno fobijo,
• hudo anksioznostjo
• in paničnimi napadi.

Vendar je že po enem mesecu terapije opazil izboljšanje svojega počutja.

Luka je aktivno sodeloval na terapijah in po treh mesecih je

• Anksioznost minila, ker je spremenil negativne vzorce v pozavesti.
• Tesnoba izginila, saj se je soočil s izvorom naših notranjih stisk
• Panični napadi pa so se prenehali, saj je Luka uspešno zacelil svoje čustvene rane.

S hudimi simptomi anksioznosti se je soočala tudi Pika.

Postanite kot Pika.

Naj vam moje besede vzbudijo občutek, da lahko anksioznost preobrazite v notranjo moč.

Zmorete!

Če želite bolje razumeti delovanje svojih misli in čustev ter nastanek podzavestnih vzorcev obnašanja, vas vabim, da si popolnoma brezplačno preberete mojo novo knjigo “Kako premagati anksioznost”.

Naučili se boste prisluhniti svojemu telesu, ga razumeti in doseči notranji mir.

V knjigi boste:

• Raziskali pojme anksioznost, tesnoba, depresija in napad panike.
• Razumeli, kako čustvene rane iz otroštva vplivajo na vaša trenutna čustva.
• Razumeli svoj notranji svet in prepoznali signale, ki jih telo pošilja.
• Poglobljeno razumevanje čustev vam bo olajšalo terapevtski proces, saj boste bolje razumeli povezavo med telesom, mislimi in podzavestjo.

Prenesite svoj brezplačni izvod knjige zdaj in začnite svojo pot k boljšemu razumevanju telesa in uma.

Tudi vas mučijo podobne težave?

Vabim vas, da se prijavite na povsem brezplačen in neobvezujoč uvodni pogovor, kjer vam bom predstavila rešitev za vaše težave.

Zaključek – anksioznost

V blogu smo raziskali različne vidike anksioznosti, ki vplivajo na naše vsakdanje življenje. Spoznali smo, da anksioznost ni nekaj, česar bi se morali sramovati, ampak je pogosta težava, s katero se sooča mnogo ljudi.

Ključne točke, ki smo jih obravnavali, vključujejo

• različne vrste anksioznih motenj,
• vzroke in sprožilce,
• simptome,
• diagnozo težav
• in metode njihovega odpravljanja.

Spoznali smo tudi, kako lahko sami prispevamo k zmanjšanju simptomov anksioznosti, na primer s spremembami v načinu življenja, vključno z

• zdravo prehrano,
• telesno aktivnostjo
• in tehnikami sproščanja.

Pomembno pa je, da se zavedamo, da ni sramotno prositi za pomoč.

Tu sem – da vam pomagam pri obvladovanju anksioznosti in vzpostavitvi boljšega počutja. Ne oklevajte pri iskanju podpore, če se počutite preobremenjene ali če vaše težave negativno vplivajo na vaše vsakodnevno počutje.

Na poti k obvladovanju anksioznosti je pomembno ohranjati pozitiven odnos. Zavedanje svojih moči nam pomaga premagati vsako oviro.

S pomočjo terapije in tehnik samopomoči, ki se jih boste naučili, boste živeli bolj srečno, mirno in izpolnjeno življenje.

Ne obupajte – Vsak korak naprej je korak proti boljšemu počutju.

Na spodnjem gumbu se lahko prijavite na brezplačen in neobvezen uvodni pogovor v moji pisarni v Mariboru ali pa na daljavo preko Zooma ali telefona.

Za več informacij o terapevtih in čakalnih dobah si lahko ogledate ta članek.

Za več člankov na temo anksioznosti si oglejte našo kategorijočlankov o anksioznosti.

Viri – kaj je anksioznost

1. Bandelow B, Michaelis S. Epidemiologija anksioznih motenj v 21. stoletju. Dialogues Clin Neurosci. 2015;17(3):327–35. doi:10.31887/DCNS.2015.17.3/bbandelow

2. Barbosa-Camacho FJ, Romero-Limón OM, Ibarrola-Peña JC, in sod. Depresija, anksioznost in akademski uspeh v času COVID-19: presečna študija. BMC Psychiatry. 2022;22(1):443. doi:10.1186/s12888-022-04062-3.

3. CABA. Ali vas prizadene anksioznost? 

4. EFT Universe. Tapkanje olajša hude napade anksioznosti.

5. Kuster, V. (2019). Tapkanje odpravi negativne misli in občutke.

6. Kuster, V. (2023). Moja nova samopodoba.

7. Spinhoven P, Hoogerwerf E, van Giezen A, Greeven A. Kognitivna terapija skupine, osredotočena na zavedanje, za zdravljenje odpornih anksioznih motenj: pragmatična randomizirana kontrolirana raziskava. J Anxiety Disord. 2022;90:102599. doi:10.1016/j.janxdis.2022.102599 

8. Zlomužica A, Kullmann F, Hesse J, Plank L, Dere E. Prepoznavanje spomina, primarni in sekundarni učinki ter zaznavanje časa v spletni različici paradigme strahu pred krikom. Sci Rep. 2022;12(1):14258. doi:10.1038/s41598-022-18124-9