Klavstrofobija ali strah pred zaprtimi prostori – simptomi, vzroki in odpravljanje

  • Objavljeno: 29. maja, 2024
  • Napisala: Asja Dominko
  • Kategorija: Tesnoba
  • Objavljeno: 29. maja, 2024
  • Napisala: Asja Dominko
  • Kategorija: Tesnoba

Klavstrofobija je anksiozna motnja, ki jo zaznamuje intenziven strah pred zaprtimi prostori. Ljudje s klavstrofobijo občutijo močno tesnobo, nemir, strah pred zadušitvijo in željo po pobegu, ko se znajdejo v majhnih in omejenih prostorih, kot so dvigala, tuneli, majhne sobe ali celo med gnečo ljudi.

Ljudje s klavstrofobijo pogosto doživljajo občutke dušenja, panike ali tesnobe, ko se znajdejo v ozkih ali utesnjenih prostorih. Ta motnja pa močno vpliva na vsakdanje življenje in povzroča omejitve pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti, kot so

  • vožnja z avtom ali dvigalom,
  • potovanje v letalu
  • ali zadrževanje v majhnih prostorih, kot je garderoba ali klet.
Hitra dejstva o klavstrofobiji
Klavstrofobija se pojavi, ko smo v majhnem prostoru ali ob misli nanj.
Povzroči občutke anksioznosti in tesnobe.
Včasih se lahko stopnjuje do paničnega napada.
Pojavi se zaradi genetike ali travmatičnih izkušenj.
Klavstrofobija je v celoti rešljiva s terapevtsko pomočjo.

Kaj je klavstrofobija ali strah pred zaprtimi prostori?

Klavstrofobija je strah pred zaprtimi prostori, iz katerih bi bilo težko ali nemogoče pobegniti.

Beseda klavstrofobija izhaja iz latinske besede claustrum, kar pomeni “zaprt prostor“, in grške besede phobos, kar pomeni “strah“.

Ljudje s klavstrofobijo bodo storili vse, da se izognejo majhnim prostorom in situacijam, ki sprožijo njihovo paniko in hudo anksioznost. Izogibajo se mestom, kot je podzemna železnica, in raje izberejo stopnice namesto dvigala, tudi če se morajo povzpeti veliko nadstropij.

Strah in fobija sta tesno povezana s klavstrofobijo, ki pa je le en primer strahu, ki postane tako intenziven, da vodi v fobijo.

Nekateri drugi najpogostejši strahovi so:

Kaj je strah?

Strah je močno čustvo, ki izvira iz našega notranjega nagona za preživetjem. Sproži se ob pričakovanih ali namišljenih grožnjah, ki pa morda nikoli ne postanejo resničnost.

Ta reakcija se kaže kot tesnoba, občutek, da smo izpostavljeni nevarnostim, ki jih ne moremo obvladati.

Ključno je razumevanje, da je strah naravni del človeškega življenja, vendar pa se ga lahko naučimo obvladovati in se soočati z njim.

Kaj so fobije?

Fobije so pretirani in potencirani strahovi pred določenimi predmeti ali situacijami, kot so

  • zaprti prostori,
  • višina,
  • letenje
  • ali pajki.

Problematične postanejo, ko vplivajo na vsakodnevno življenje in omejujejo našo sposobnost normalnega delovanja.

Ampak naj vas pomirim – obstajajo tehnike, s katerimi na terapijah popolnoma odpravimo strah pred zaprtimi prostori in druge fobije.

Pomembno je, da se zavedate, da se s klavstrofobijo sooča veliko ljudi in da vsekakor niste sami.

Če potrebujete pomoč, sem tukaj za vas. Skupaj bova premagala to fobijo (ali katerokoli drugo), da boste ponovno pridobili kontrolo nad svojim življenjem.

Če ste za – se s klikom na spodnji gumb prijavite na uvoden brezplačen 30-minutni pogovor na katerem bova našla pravi razlog za vaš strah.

Vzroki za klavstrofobijo

Klavstrofobijo sprožijo različne situacije ali občutki. Tudi samo razmišljanje o določenih situacijah brez izpostavljenosti pa lahko sproži tesnobo.

Pogosti sprožilci klavstrofobije so:
avtomobili (panika med vožnjo)
letala
dvigala
tuneli
podzemne železnice
javna stranišča
gneče ljudi
zaprti prostori brez oken

Če se na teh in podobnih utesnjenih prostorih in javnih mestih počutite utesnjeno, je najverjetneje, da trpite za klavstrofobijo.

Simptomi strahu pred zaprtimi prostori

Poleg občutkov močne tesnobe, klavstrofobija povzroči tudi fizične simptome, kot so:

  • potenje
  • tresenje
  • vročinski valovi ali mrzlica
  • težko dihanje
  • občutek zadušitve
  • hiter srčni utrip (tahikardija)
  • stiskanje v prsih
  • slabost in vrtoglavica
  • mravljinčenje
  • suha usta
  • zvonjenje v ušesih
  • občutek zmedenosti

Če imate hudo klavstrofobijo, lahko doživite tudi psihološke simptome, kot so:

  • strah pred izgubo nadzora
  • strah pred omedlevico
  • občutki odmika iz telesa
  • strah pred smrtjo

Ljudje s klavstrofobijo pa pogosto doživljajo tudi napade panike.

Napad panike zaradi strahu pred zaprtimi prostori

Napad panike je ena najbolj zastrašujočih izkušenj, ki jih lahko človek doživi. Med napadom izgubimo nadzor nad telesom, sprožijo pa se tudi nepričakovani simptomi, ki so že sami po sebi intenzivni in neprijetni.

Vsi ti simptomi skupaj dajejo občutek, da je posameznik tik pred smrtjo ali izgubo razuma.

Simptomi paničnega napada vključujejo:

  • močan strah pred smrtjo, ki ga spremljajo občutki groze in obupa.
  • vrtoglavico,
  • slabost,
  • razbijanje srca,
  • mravljinčenje po telesu,
  • pritisk v glavi,
  • občutek dušenja,
  • vročino ali mrazenje,
  • spremenjeno zaznavanje resničnosti
  • ter strah pred izgubo razuma.

Kljub temu, da so simptomi intenzivni, ni nobene resnične nevarnosti za zdravje in zaradi napada panike ne moremo umreti.

Napad je minil, vendar me je strah, da se bo ponovil.

Po napadu se telo umiri, vendar ostane spomin nanj, ki lahko vodi v strah pred ponovitvijo napada.

Pogosto se iz strahu pred paničnim napadom razvije strah pred strahom, saj ljudje živijo v pričakovanju novega napada. Pomembno je razumeti naravo paničnih napadov in se naučiti obvladovati strah, ki izhaja iz njihovega nepredvidljivega pojava.

Več člankov o napadih panike najdete na Vlasta Kuster – napad panike.

Kaj povzroča klavstrofobijo?

Klavstrofobija je pogosto posledica travmatičnega dogodka iz preteklosti, kjer se je oseba kot otrok (ali odrasel) v določeni situaciji počutila izjemno utesnjeno v povezavi z zaprtim prostorom.

Na primer, klavstrofobija se lahko razvije pri otrocih, če so bili:

  • ujeti ali zadržani v utesnjenem prostoru (klet, soba, avto)
  • trpeli zaradi nasilja ali zlorabe
  • imeli starša ali bližnjega s klavstrofobijo

Strah pred zaprtimi prostori sprožijo tudi neprijetne izkušnje ali situacije, kot so turbulenca med letenjem ali ujetost v dvigalu.

Če otrok odrašča ob staršu s klavstrofobijo, povezuje zaprte prostore z anksioznostjo starša. To vodi v razvoj klavstrofobije pri otroku, ki se počuti nemočnega pri pomirjanju starša, ki ga ima rad.

Več o anksioznosti in o njenih vzrokih, simptomih in rešitvah pa najdete na vlastakuster.si – anksioznost.


Nasveti za obvladovanje klavstrofobije

Veliko ljudi s klavstrofobijo se izogiba situacijam, ki sprožijo njihov strah. Vendar pa je zelo težko svoje življenje oblikovati na podlagi strahu.

Slej ko prej bo prišlo do neizogibne situacije (vožnja v predoru, gneče na javnih mestih, dvigala, majhne sobe …), kjer se bo ponovno pojavil strah.

Za premagovanje fobij, ki izvirajo iz naših strahov, je bistvenega pomena, da predelamo travmatične izkušnje iz preteklosti in tako odpravimo negativne občutke, misli in prepričanja v povezavi z zaprtimi prostori, ki so osnova za strah.

Pri tem je najbolje poiskati pomoč terapevta, ki nam lahko pomaga pri razreševanju teh čustvenih ran.

Na podlagi svojih 12-letnih izkušenj na področju odpravljanja in celjenja čustvenih ran vam ponujam svojo terapevtsko pomoč. Poleg tega pa sem za vas pripravila nekaj strategij za soočanje s strahom ob njegovem pojavu:

  • Počasi in globoko dihajte, med vsakim vdihom preštejte do tri.
  • Vedite, da ste popolnoma varni in da je strah samo čustvo, ki pride in gre.
  • Nič se vam ne bo zgodilo, samo vaše telo in misli preplavlja strah.
  • Poskusite prepoznati glavne sprožilce in vzroke strahu, da jih boste samostojno ali s terapevtom predelali.
  • Vizualizirajte in se osredotočite na kraj ali trenutek, ki vam prinaša mir.

Pomembno je tudi, da strah oziroma napad panike ne tlačite in skrivate. Morda ga boste želeli preprečiti, vendar se bo vaša tesnoba v primeru neuspeha še povečala in le ta bo postal še hujši.

Namesto tega sprejmite, da se napad dogaja in si večkrat ponovite:

  • da bo vse v redu,
  • da se vam ne bo zgodilo nič hudega,
  • da napad ni življenjsko ogrožajoč,
  • in da bo prej ko slej vse minilo.

Kako odpraviti strah pred zaprtimi prostori

Poudarjam, da obstajajo načini, kako se soočiti s to motnjo. Pomembno je, da poiščete pomoč in podporo pri strokovnjakih za duševno zdravje ter se naučite strategij obvladovanja tesnobe.

Prav tako pa se boste naučili koristnih tehnik sproščanja stresa in samostojnega celjenja čustvenih ran, ki pomagajo umiriti telo in um v najbolj stresnih trenutkih.

Za izboljšanje kakovosti življenja in premagovanje vpliva strahu pred zaprtimi prostori, je pomembno, da se začnete posvečati svojim notranjim občutkom in čustveno-miselnemu stanju. Ko se osvobodite nakopičenega stresa in težkih čustev, boste ponovno odkrili notranji svet povezanosti, ljubezni, varnosti in miru, ki ste jih morda iskali zunaj sebe.

Tu sem, da vas vodim skozi ta proces samospoznavanja in preobrazbe. Skupaj bomo gradili pot do notranjega miru, sprostitve in ljubezni, ki jo zaslužite.

Če ste pripravljeni pustiti strahove in čustvena bremena za sabo in obrniti nov list v vašem življenju, vas vabim, da se na spodnjem gumbu prijavite na brezplačen in popolnoma neobvezujoč 30-minutni pogovor.

Na njem bomo ugotovili, kaj je pravi vzroki za pojav strahu pred zaprtimi prostori in razvoj fobije. Poleg tega vam bom predstavila mojo napredno terapijo Notranji mir, s katero sem že več kot 3800 Slovenkam in Slovencem pomagala do boljšega življenja in s katero lahko pomagam tudi vam do mirnejšega in lepšega življenja.

Viri – Klavstrofobija [ Strah pred zaprtimi prostori ]

  • Berger, S. in Freund, A. M. (2012). Fear of failure, disorganisation and subjective well-being in the context of preparing for an exam. Swiss Journal of Psychology, 71(2), 83-91.
  • Blundell, P. et al. (2001). Lesions of the basolateral amygdala disrupt selective aspects of reinforcer representation in rats. J. Neurosci, 21, 9018-9026.
  • Bouton, M. E. (1993). Context, time, and memory retrieval in the interference paradigms of Pavlovian learning. Psychol. Bull, 114, 80-99.
  • Delamater, A. R. (2004). Experimental extinction in Pavlovian conditioning: behavioural and neuroscience perspectives. Q. J. Exp. Psychol. B, 57, 97-132.
  • Dominko, A. (2024). Kako premagati anksioznost.
  • Field, A. P. in Lawson, J. (2003). Fear information and the development of fears during childhood: effects on implicit fear responses and behavioural avoidance. Behaviour research and therapy, 41(11), 1277-1293.
  • Gallistel, C. R. (1990). Representations in animal cognition: an introduction. Cognition, 37, 1-22.
  • Haghbin, M., McCaffrey, A. in Pychyl, T. A. (2012). The complexity of the relation between fear of failure and procrastination. Journal of Rational-Emotive and Cognitive-Behaviour Therapy, 30, 249-263.
  • Kuster, V. (2023). Moja nova samopodoba.
  • Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2009). Razvojna psihologija (str. 232-255). Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.
  • Musek, J. (2005). Strah in anksioznost. V: J. Musek (ur.), Predmet, metode in področja psihologije (str. 144-145). Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo.

Avtorica članka

Asja Dominko
Magistrica temeljnih medicinskih znanosti, vodilna specialistka za trajno odpravo izgorelosti, tesnobe in paničnih napadov.

  • Izvajam napredno terapijo »Notranji mir« ter Kratke terapije za osnovno pomoč.
  • Avtorica knjig »Kako premagati anksioznost« (e-knjigo (86 strani) s konkretnimi nasveti za pomoč si lahko brezplačno prenesete) in »Moja nova samopodoba«.
  • Brezplačen terapevtski pogovor je na voljo vsem, ki želite izvedeti a) resničen vzrok za vaše težave, b) način, kako se jih lahko za vedno osvobodite in zaživite ponovno normalno življenje.
Vse informacije: www.asjadominko.si

Potrebujete pogovor?

Pogovorimo se o tem zakaj se vam v resnici dogaja, kar se vam dogaja in kaj narediti, da težavo trajno rešite.

Okrepite svoj notranji mir v treh minutah na dan.