Kako prepoznati in obvladati simptome anksioznosti

Simptomi anksioznosti

Anksioznost je naravni odziv našega telesa na stres. Gre za občutek strahu ali nelagodja glede nečesa, kar sledi.

Vsi smo že kdaj doživeli trenutke anksioznosti, na primer pred pomembnim sestankom ali izpitom. Toda, ko ta občutek postane pretiran in kroničen, govorimo o anksiozni motnji.

Pomembno je razumeti simptome anksioznosti, saj nam to omogoča, da pravočasno ukrepamo in poiščemo pomoč.

Kadar je anksioznost močno prisotna in trajna, negativno vpliva na kakovost našega življenja.

Simptomi anksioznosti

Simptomi anksioznosti se lahko izrazijo na več načinov. Tukaj je podrobnejši opis simptomov:

Kognitivni simptomi anksioznosti:

• Podzavestni vzorci iz otroštva lahko v odrasli dobi povzročijo občutek, da nismo dovolj dobri in da moramo biti popolni. To vodi do večjega stresa in nezmožnosti pravilnega odzivanja ali obvladovanja anksioznosti.
• Zaskrbljenost: Nenehna in pretirana skrb glede različnih stvari. Oseba je ves čas preplavljena z mislimi o možnih negativnih izidih, kar jo ovira pri vsakodnevnem delovanju.
• Težave s koncentracijo: Težko se je osredotočiti na naloge ali se spomniti pomembnih informacij. Misli pogosto begajo, kar otežuje opravljanje delovnih ali šolskih obveznosti.
• Negativne misli: Preplavljenost z negativnimi mislimi o sebi in situacijah. Oseba pogosto razmišlja o najslabših možnih scenarijih, kar povečuje občutek strahu in tesnobe.
• Težave s spominom: Pogosto pozabljanje in težave pri priklicu informacij. Oseba se lahko spomni stvari selektivno ali se počuti zmedeno.
• Občutek preobremenjenosti: Občutek, da je vsega preveč in da ne moremo obvladati situacije. Pogosto spremlja občutek nemoči in obupa.

Emocionalni simptomi anksioznosti:

• Občutek strahu ali panike: Intenziven občutek groze ali bližajoče se pogube. Oseba se lahko počuti, kot da je v stalnem stanju pripravljenosti na nevarnost.
• Razdražljivost: Povečana nagnjenost k jezi in frustraciji. Tudi majhni dražljaji lahko povzročijo močne čustvene reakcije.
• Občutek izgube nadzora: Občutek, da se ne morete spopasti s situacijami. To lahko vodi do občutka nemoči in obupa.
• Tesnoba: Nenehna napetost in nemir. Oseba se pogosto počuti nervozno in nesposobno sprostitve.
• Depresivno razpoloženje: Pogosto občutek žalosti ali brezupa. Anksioznost in depresija se pogosto pojavljata skupaj s pesimizmom.

Vedenjski simptomi anksioznosti:

• Izogibanje situacijam, ki povzročajo anksioznost: Izogibanje krajem ali dogodkom, kjer se pričakuje anksioznost. To lahko vodi do izolacije in zapiranju v varnost doma.
• Povzročanje zmede v socialnih stikih: Težave pri navezovanju in vzdrževanju socialnih stikov. Ljudje z anksioznostjo lahko težko komunicirajo in se vključujejo v družbene aktivnosti.
• Ponavljajoče vedenje: Kompulzivno ponavljanje določenih dejanj, kot je preverjanje ali čiščenje, da bi zmanjšali anksioznost.
• Pretirana previdnost: Nenehno preverjanje okolice in iskanje morebitnih nevarnosti. Oseba lahko razvije obsesivne navade za zagotovitev svoje varnosti. Lahko vodi v obsesivno kompulzivno motnjo.

Fizični simptomi anksioznosti:

• Hitro bitje srca: Povečana srčna frekvenca, občutek razbijanja srca. To je pogosto povezano z občutkom panike in strahu.
• Potenje: Prekomerno potenje, zlasti v situacijah, ki povzročajo stres. Lahko se pojavi potenje dlani, stopal ali celega telesa.
• Tresenje: Nekontrolirano tresenje telesa ali delov telesa. Tresenje lahko spremlja občutek notranjega nemira.
• Težave z dihanjem: Občutek zadušitve, hitro in plitvo dihanje. Ljudje z anksioznostjo pogosto opisujejo občutek, kot da ne morejo dovolj vdihniti.
• Mravljinci ali parestezija: Občutek mravljinčenja ali otrplosti v okončinah. Ta simptom je pogosto povezan s stresom in anksioznostjo ter lahko povzroči dodatno nelagodje in zaskrbljenost
• Bolečine v trebuhu: Bolečine, napetost ali nelagodje v trebuhu. Anksioznost lahko povzroči težave s prebavo, kot so slabost, driska ali zaprtje.
• Mišična napetost: Nenehna napetost v mišicah, kar lahko povzroči bolečine v vratu, ramenih ali hrbtu.
• Slabost in vrtoglavica: Občutek omotice ali nestabilnosti. Oseba se lahko počuti, kot da bo omedlela. Več o tem vam lahko razloži Vlasta Kuster.
• Utrujenost: Nenehen občutek izčrpanosti, tudi po zadostnem spancu. Anksioznost lahko izčrpa telo in um.

Se prepoznate v zgornjih simptomih anskioznosti?

Preverimo ali je anskioznost res kriva za vaše težave

Diagnoza anksioznih motenj običajno zahteva strokovno oceno, vendar obstajajo tudi načini, kako si lahko sami pomagamo prepoznati simptome.

Zato smo za vas pripravili brezplačen in visoko zanesljiv test, ki vam bo pomagal ugotoviti, ali kažete znake anksioznosti in kako to vpliva na vaše življenje.

1. Kliknite na spodnji gumb
2. Odgovorite na 12 vprašanj (1-5 minut)
3. Rezultate boste dobili po nekaj minutah na e-pošto

100% brezplačno, zaupno in diskretno.

Potrebujete strokovno pomoč?

Vabim vas, da se prijavite na povsem brezplačen in neobvezujoč uvodni pogovor, kjer vam bom predstavila rešitve za vaše težave.

Vrste anksioznih motenj

Anksioznost se lahko pojavi zaradi različnih razlogov in v različnih oblikah.

• Nekateri ljudje doživljajo generalizirano anksiozno motnjo, kjer je prisotna konstantna in pretirana skrb za vsakdanje stvari.
• Če želite izvedeti več o tej motnji, vas vabim, da preberete več informacij tukaj.

• Drugi se soočajo s paničnimi napadi, ki se pojavijo nepričakovano in vključujejo intenzivne fizične simptome, kot so stiskanje v prsih in občutek zadušitve.

• Socialna anksioznost je pogosta oblika anksioznosti, kjer ljudje doživljajo močan strah pred socialnimi situacijami in sramovanjem v javnosti.

• Posttravmatska stresna motnja (PTSM) pa se pojavi po travmatičnem dogodku in vključuje ponavljajoče se spomine na travmo ter intenzivne čustvene reakcije.

• Še ena oblika anksioznosti so specifične fobije, kjer se ljudje bojijo določenih krajev ali situacij, kot so višine, zaprti prostori, letenje ali pajki.

Vrste fobij

Specifične fobije so pretiran in iracionalen strah pred določenimi predmeti ali situacijami. Najpogostejše fobije so:

Vsaka specifična fobija lahko bistveno omeji življenje osebe, saj se bo oseba izogibala situacijam, ki sprožijo strah.

Gregor je prišel k meni s podobnimi težavami

Trpel je za:

• anksioznostjo,
• tesnobo
• in paničnimi napadi.

Njegovi zgodbi lahko prisluhnete v spodnjem videju:

Spremenite svoje življenje, kot ga je Gregor

Naj vam moje besede pomagajo prepoznati, da lahko anksioznost preobrazite v notranjo moč.

Verjamem v vas!

Če želite bolje razumeti, kako delujejo vaše misli in čustva ter kako nastajajo podzavestni vzorci obnašanja, vas vabim, da brezplačno preberete mojo novo knjigo “Kako premagati anksioznost“.

V knjigi boste odkrili, kako prisluhniti svojemu telesu, razumeti njegove signale in doseči notranji mir.

V knjigi boste:

• Raziskali pojme anksioznost, tesnoba, depresija in napad panike.
• Razumeli, kako čustvene rane iz otroštva vplivajo na vaša trenutna čustva.
• Prepoznali signale, ki jih telo pošilja, in razumeli svoj notranji svet.
• Poglobljeno razumevanje čustev, kar bo olajšalo terapevtski proces in izboljšalo povezavo med telesom, mislimi in podzavestjo.

Prenesite svoj brezplačni izvod knjige zdaj in začnite svojo pot k boljšemu razumevanju telesa in uma.

Vzroki in dejavniki tveganja

Anksioznost je kompleksna motnja, ki jo povzročijo različni dejavniki. Raziskave kažejo, da so genetski vplivi, okoljski dejavniki in osebnostne značilnosti ključni pri razvoju anksioznih motenj.

Pa poglejmo kateri s znaki anksioznosti:

Genetski vplivi

Genetski vplivi igrajo pomembno vlogo pri razvoju anksioznosti. Raziskave so pokazale, da imajo osebe z družinsko zgodovino anksioznih motenj večje tveganje za razvoj te motnje.

Če ima eden od staršev anksiozno motnjo, obstaja večja verjetnost, da bo tudi otrok doživel podobne težave. Po podatkih WOL, so genetski dejavniki odgovorni za približno 30-50% tveganja za razvoj anksioznosti​.

Okoljski dejavniki

Okoljski dejavniki, kot so stresni dogodki, lahko sprožijo anksioznost.

• Izguba ljubljene osebe,
• travmatični dogodki, kot so nesreče ali nasilje,
• in celo večje spremembe v življenju, kot so selitev ali menjava službe,

prispevajo k razvoju anksioznih motenj. Dolgotrajen stres na delovnem mestu ali v osebnih odnosih prav tako povečuje tveganje za anksioznost.

Študija, objavljena v reviji Journal of Affective Disorders, je pokazala, da so osebe, ki so doživele večje stresne dogodke, bolj nagnjene k razvoju anksioznih motenj.

Raziskava je poudarila, da kronični stres in travmatični dogodki pomembno vplivajo na povečano tveganje za pojav anksioznosti in drugih duševnih motenj.​

Osebnostne značilnosti

Nekatere osebnostne lastnosti povečajo tveganje za anksioznost. Ljudje, ki so nagnjeni k perfekcionizmu, pogosto doživljajo večji stres in tesnobo zaradi visokih pričakovanj, ki jih postavljajo sami sebi.

Prav tako so osebe, ki so bolj občutljive in nagnjene k skrbi, bolj izpostavljene tveganju za anksioznost.

Psihološke raziskave so pokazale, da so osebnostne lastnosti, kot sta nevroticizem in visoka občutljivost na stres, povezane z večjim tveganjem za razvoj anksioznih motenj.

Študija, objavljena na spletni strani ScienceDaily, je razkrila, da ljudje z visokimi stopnjami nevroticizma pogosteje razvijejo anksiozne in depresivne motnje, kar je še posebej izrazito pri mladostnikih.

Vpliv okolja in genetika

Kombinacija med genetskimi in okoljskimi dejavniki je pogosto kompleksna.

Genetska nagnjenost poveča občutljivost na stres iz okolja, medtem ko pozitivno okolje zmanjša tveganje za anksioznost pri ljudeh z genetsko nagnjenostjo.

Raziskava, objavljena v Nature Neuroscience, je pokazala, kako okoljski dejavniki vplivajo na delovanje genov, povezanih z anksioznostjo

Odpravljanje simptomov anksioznosti

Za odpravljanje simptomov anksioznosti je na voljo več pristopov:

Energetsko-čustvena terapija: Ta oblika terapije vključuje tehnike, kot so tapkanje (EFT), ki pomagajo sprostiti negativna čustva in preprogramirati podzavestne vzorce. Z energetskimi vajami lahko dosežemo notranje ravnovesje in sprostitev.

Meditacija: Redna meditacija pomaga umiriti um in zmanjšati anksioznost. S koncentracijo na dihanje ali ponavljanjem mantre, lahko zmanjšamo stres in povečamo občutek notranjega miru.

Aromaterapija: Uporaba eteričnih olj, kot so sivka, kamilica in bergamotka, lahko pripomore k sprostitvi in zmanjšanju anksioznosti. Aromaterapija deluje tako, da stimulira možganske kemikalije, ki vplivajo na čustva.

Zdravljenje z zdravili:

• Antidepresivi: Pogosto se uporabljajo pri zdravljenju anksioznosti, vendar lahko imajo stranske učinke, kot so slabost, pridobivanje teže in spolna disfunkcija. Čeprav lahko pomagajo ublažiti simptome, ne odpravljajo vzroka anksioznosti in pogosto zahtevajo dolgotrajno uporabo.
• Anksiolitiki: Lahko hitro zmanjšajo simptome anksioznosti, vendar lahko povzročijo zasvojenost in imajo druge negativne stranske učinke, kot so zaspanost in težave s spominom. Zaradi tveganja zasvojenosti se običajno uporabljajo za kratkoročno zdravljenje.
• Beta blokatorji: Uporabljajo se za nadzor fizičnih simptomov anksioznosti, kot so hitro bitje srca in tresenje, vendar ne odpravljajo psiholoških vzrokov. Lahko povzročijo stranske učinke, kot so utrujenost, hladen občutek v okončinah in omotica.

Več o zdravilih piše magistrica temeljnih medicinskih znanosti Vlasta Kuster.

Samopomoč in strategije obvladovanja

Pri obvladovanju anksioznosti lahko veliko storite tudi sami:

• Sprostitvene tehnike: Dihalne vaje, progresivna mišična relaksacija in meditacija so učinkovite pri zmanjševanju stresa. Priporočljivo je, da si vsak dan vzamete nekaj minut za sprostitvene aktivnosti, kar lahko dolgoročno zmanjša občutek anksioznosti.
• Dihalne vaje: Globoko dihanje in druge tehnike dihanja lahko pomagajo zmanjšati napetost. Ena izmed tehnik je trebušno dihanje, kjer se osredotočimo na globoke vdihljaje, ki napolnijo trebušno votlino, in počasi izdihnemo, kar umiri telo in um.
• Spremembe življenjskega sloga: Redna telesna aktivnost, izogibanje alkoholu in kofeinu ter uravnotežena prehrana lahko pomagajo pri obvladovanju simptomov. Pomembno je, da se izogibate stimulansom, ki lahko povečajo občutek tesnobe, ter da skrbite za zdravo in uravnoteženo prehrano.
• Izogibanje škodljivim navadam: Prenehanje kajenja in zmanjšanje vnosa alkohola lahko izboljšata splošno počutje. Nikotin in alkohol lahko povečata občutek anksioznosti, zato je pomembno, da se ju izogibate ali zmanjšate njuno uporabo.

Praktični nasveti

• Vodenje dnevnika: Zapisovanje misli in občutkov vam lahko pomaga prepoznati sprožilce anksioznosti. Dnevnik lahko služi tudi kot sredstvo za sproščanje in refleksijo, kar pomaga pri obvladovanju simptomov.
• Določanje meja: Naučite se reči “ne” in postavite meje v osebnem in poklicnem življenju. Postavljanje mej pomaga preprečiti preobremenjenost in omogoča boljše upravljanje s časom in energijo.
• Podpora bližnjih: Pogovor z družino in prijatelji lahko zmanjša občutek osamljenosti in simptome stresa. Podpora bližnjih je ključna za obvladovanje anksioznosti, saj omogoča deljenje občutkov in izkušenj, kar lahko pripomore k boljšemu razumevanju in obvladovanju težav.

Celostna rešitev – terapija

Terapija je vrsta svetovalne podpore, ki vam pomaga razumeti, kako vaša čustva vplivajo na vaše vedenje. Ta proces je ključen za dolgotrajno lajšanje in odpravljanje simptomov anksioznosti.

• Individualizirana terapija se prilagaja specifičnim potrebam vsakega posameznika, spodbuja osebnostno rast in razvoj skozi globoko samorefleksijo.

• Skupinske terapije ponujajo podporo skupine, kjer si posamezniki izmenjujejo izkušnje, učijo nove strategije za obvladovanje simptomov in krepijo socialne veščine ter psihološko rast.

V okviru terapije se boste naučili tudi različnih tehnik za obvladovanje stresa in sprostitev, kar vam bo omogočilo, da po zaključku terapije sami skrbite za čustveno ravnovesje in zdravljenje čustvenih ran, ki se pojavljajo skozi življenje.

Kaj upoštevati pri izbiri terapevta

Pri izbiri terapevta je ključnega pomena, da se ob njem počutite slišani, razumljeni in sprejeti. Pomembno je tudi, da ima terapevt izkušnje z zdravljenjem anksioznosti in da je predan izboljšanju vašega počutja in zdravja.

V pomoč pri izbiri terapevta lahko uporabite članek “Terapevt“.

Tudi za vas obstaja rešitev.

Povprašajte terapevta o izkušnjah preteklih strank, saj vam to najbolje pokaže, kakšne spremembe lahko pričakujete zase.

Pogovorne terapije pogosto trajajo več let, kar je lahko predolgo obdobje za ljudi s resnimi simptomi anksioznosti.

Zaradi tega sem na podlagi svojih 12-letnih izkušenj razvila program Notranji mir, ki vas v 90 dneh pripelje do trajnih izboljšav.

S svojim delom sem pomagala več kot 3800 Slovenkam in Slovencem, ki so že po nekaj terapijah zaznali pozitivne spremembe.

Po treh mesecih rednega dela na individualnih in skupinskih terapijah so se v vsakdanje življenje vrnili sproščeni, mirni in samozavestni, pri čemer je tudi huda anksioznost popolnoma izzvenela.

Tudi vas mučijo podobne težave?

Vabim vas, da se prijavite na povsem brezplačen in neobvezujoč uvodni pogovor, kjer vam bom predstavila rešitev za vaše težave.

S klikom na spodnjo sliko si lahko preberete uspešne zgodbe mojih strank, med njimi tudi Lukovo zgodbo, ki je s pomočjo moje terapije uspešno premagal:

• socialno fobijo,
• hudo anksioznostjo
• in paničnimi napadi.

Vendar je že po enem mesecu terapije opazil izboljšanje svojega počutja.

Ključne točke o simptomi anksioznosti

V članku smo podrobno raziskali simptome anksioznosti, ki vplivajo na naše vsakdanje življenje. Spoznali smo, da anksioznost ni nekaj, česar bi se morali sramovati, ampak je pogosta težava, s katero se sooča mnogo ljudi.

Ključne točke, ki smo jih obravnavali, vključujejo:

• Vrste anksioznih motenj: Predstavili smo različne vrste anksioznosti, kot so generalizirana anksiozna motnja, panična motnja, socialna anksiozna motnja, agorafobija, posttravmatska stresna motnja in specifične fobije.
• Simptome anksioznosti: Podrobno smo opisali kognitivne, emocionalne, vedenjske in fizične simptome anksioznosti. Te vključujejo:
  • Kognitivni simptomi: Nenehna in pretirana skrb glede različnih stvari, težave s koncentracijo, negativne misli in težave s spominom.
  • Emocionalni simptomi: Občutek strahu ali panike, razdražljivost in občutek izgube nadzora.
  • Vedenjski simptomi: Izogibanje situacijam, ki povzročajo anksioznost, in težave pri navezovanju socialnih stikov.
  • Fizični simptomi: Hitro bitje srca, potenje, tresenje, težave z dihanjem in bolečine v trebuhu.
• Samodiagnozo in diagnozo težav: Pojasnili smo, kako lahko posameznik prepozna simptome anksioznosti in kdaj je potrebno poiskati strokovno pomoč. Poudarili smo tudi pomembnost razumevanja simptomov za pravočasno ukrepanje in izboljšanje kakovosti življenja.
• Metode odpravljanja simptomov anksioznosti: Predstavili smo različne pristope za obvladovanje anksioznosti, vključno z individualno in skupinsko terapijo, energetskimi in čustvenimi tehnikami ter alternativnimi metodami in zdravljenjem z zdravili.

Poleg tega smo spoznali, kako lahko sami prispevamo k zmanjšanju simptomov anksioznosti z naslednjimi spremembami v načinu življenja:

• Zdrava prehrana
• Telesna aktivnost
• Tehnike sproščanja

Simptomi anksioznosti: Zaključek

Pomembno pa je, da se zavedamo, da ni sramotno prositi za pomoč.

Tu sem, da vam pomagam premagati anksioznost in izboljšati vaše počutje. Če se počutite preobremenjene ali vaše težave vplivajo na vsakodnevno življenje, ne odlašajte s iskanjem pomoči.

S pomočjo terapije in tehnik samopomoči, ki jih boste naučili in osvojilina terapiji, boste živeli bolj srečno, mirno in izpolnjeno življenje.

Ne obupajte – vsak korak naprej vodi k boljšemu počutju.

Kliknite spodnji gumb in se prijavite na brezplačen in neobvezen uvodni pogovor v moji pisarni v Mariboru ali na daljavo preko Zooma ali telefona.

Za več informacij o terapevtih in čakalnih dobah si lahko ogledate ta članek.

Za celovit pregled vseh vidikov anksioznosti si oglejte članek “Kaj je anksioznost“.

Viri – Simptomi anksioznosti

1. Barlow, D. H. (2002). Anxiety and its disorders: The nature and treatment of anxiety and panic (2nd ed.). Guilford Press.
2. Campbell-Sills, L., & Stein, M. B. (2015). Psychometric analysis and refinement of the Connor-Davidson Resilience Scale (CD-RISC): Validation of a 10-item measure of resilience. Journal of Traumatic Stress, 20(6), 1019-1028.
3. Clark, D. A., & Beck, A. T. (2011). Cognitive therapy of anxiety disorders: Science and practice. Guilford Press.
4. Greenberger, D., & Padesky, C. A. (1995). Mind over mood: Change how you feel by changing the way you think. Guilford Press.
5. Hofmann, S. G., & Smits, J. A. J. (2008). Cognitive-behavioral therapy for adult anxiety disorders: A meta-analysis of randomized placebo-controlled trials. Journal of Clinical Psychiatry, 69(4), 621-632.
6. Kessler, R. C., Chiu, W. T., Demler, O., & Walters, E. E. (2005). Prevalence, severity, and comorbidity of twelve-month DSM-IV disorders in the National Comorbidity Survey Replication (NCS-R). Archives of General Psychiatry, 62(6), 617-627.
7. National Institute of Mental Health. (2017). Anxiety disorders. Retrieved from https://www.nimh.nih.gov/health/topics/anxiety-disorders/index.shtml
8. Nature Neuroscience. (2019). The promise of environmental neuroscience. Retrieved from https://www.nature.com/articles/s41562-019-0577-7
9. Siegel, D. J. (2010). The mindful therapist: A clinician’s guide to mindsight and neural integration. W. W. Norton & Company.
10. Van der Kolk, B. A. (2014). The body keeps the score: Brain, mind, and body in the healing of trauma. Viking.
11. Citati po APA 7 po abecednem vrstnem redu
12. Barlow, D. H. (2002). Anxiety and its disorders: The nature and treatment of anxiety and panic (2nd ed.). Guilford Press.