Znaki anksioznosti na fizičnem, čustvenem in miselnem nivoju

Zagotovo ste se že kdaj znašli v situaciji, ko ste začutili močno fizično nelagodje, občutek ogroženosti in nevarnosti, razbijanje srca, strah ali nemir? To so lahko znaki anksioznosti, pogostega stanja, ki ga spremljajo neprijetnih fizičnih simptomov in negativnih občutkov, kot so tesnoba, nemir, panika in strah.

Anksioznost zaobjame celo telo in popolnoma spremeni kakovost življenja osebi, ki trpi za anksioznostjo.

Znaki anksioznosti

Znaki anksioznosti vključujejo telesne simptome, kot so hitro bitje srca in težko dihanje, ter čustvene reakcije, kot so zaskrbljenost, strah in panični napadi. Poleg tega se lahko kažejo tudi skozi vedenjske vzorce, kot so izogibanje situacijam, nespečnost in težave s koncentracijo.

Čustveni znaki anksioznosti

Občutki, ki ji oseba z anksioznostjo doživlja, so:

• panika,
• nemir,
• razdražljivost,
• napetost,
• žalost,
• nervoza,
• jeza,
• tesnobnost,
• ujetost,
• bes,
• preobremenjenost
• vzkipljivost,
• zaskrbljenost …

Najbolj značilen občutek anksioznosti je strah, čeprav oseba ne more vedno natančno določiti, česa jo je strah. Ljudje pogosto poročajo, da jih je “vsega strah”.

Miselni znaki anksioznosti

Ljudje z anksioznostjo se sprašujejo:

1. Kako daleč na avtocesti je odcep, kjer lahko zavijem s ceste?
2. Kako daleč je do prve zdravstvene ambulante, kjer lahko poiščem pomoč?
3. Kako daleč je do prvega zdravnika?

Najpogostejše misli, ki se porajajo pri anksiozni osebi, so:

• “Zagotovo je nekaj z mano narobe, da imam tako hude simptome.”
• “Mogoče imam raka ali pa sem hudo bolan/bolna.”
• “Ne vem, kaj se dogaja z mano, ne počutim se dobro, ker sem nenehno živčen in napet.”
• “Vsega me je strah in ne upam več živeti -to nisem več jaz.”
• “Ne upam iti na pošto/v trgovino/na izlet, ker kaj, če me zgrabi panika in si ne bom mogel/a pomagati.”
• “Jaz sem najhujši primer, nihče mi ne more pomagati.“

Telesni znaki anksioznosti

Za anksioznost so zelo značilni nepojasnjeni telesni simptomi, ki so:

• Občutek ogroženosti, panike in nevarnosti
• Napetosti po telesu
• Težave s spanjem in nespečnost
• Nezmožnost, da bi ostali mirni in mirovali
• Mravljinci v nogah in rokah
• Hitrejše dihanje kot običajno (hiperventilacija)
• Hitro razbijanje srca
• Pekoč občutek v telesu
• Suha usta
• Slabost
• Napete mišice
• Vrtoglavica
• Cmok v grlu
• Strah pred boleznijo
• Prekomerno znojenje
• Rdečica
• Omotice
• Vrtoglavice
• Migrene

Vedenjski vzorci anksioznosti

Za ljudi z anksioznostjo je značilno, da svoje življenje usmerjajo na podlagi strahov in neprijetnih telesnih občutkov. Razvije se tako imenovan “strah pred strahom”, ki jim začne krojiti življenje,

Vedenjski znaki anksioznosti niso pri vseh ljudeh enaki, vendar jih je nekaj, ki jih opaziti pri veliki večini. To so:

1. Nezmožnost koncentracije in fokusa, zaradi notranjega nemira in beganja misli.
2. Preplavljanje občutkov anksioznosti, tudi ko so doma, v varnem okolju.
3. Povečani občutki anksioznosti, ko morajo od doma – na potovanje ali izlet.
4. Hudo nelagodje in občutek ogroženosti, ko morajo nastopati pred ljudmi.
5. Kamorkoli se odpravijo, so pozorni, da je urgenca v bližini, če pride spet do napada anksioznosti.
6. Izogibanje avtocesti, viaduktom, tunelom.
7. Izogibanje druženjem in socialnim stikom.
8. Intenzivno ali obsesivno izogibanje situacijam ali mestom, ki se jih bojijo.

So se vam pojavili znaki anksioznosti in bi radi preverili, kaj se z vami dogaja?

Za vas sem pripravila brezplačen test za anksioznost. Kliknite na spodnji gumb, odgovorite na vprašanja in na mail vam bomo poslali rezultate vašega testa. 100 % brezplačno, zaupno in diskretno.

Kaj je anksioznost?  

Anksioznost je čustveno stanje, ki je sestavljeno iz mešanice strahu, tesnobe, panike in nemira. Vključuje tako miselne, telesne in čustvene znake.

Znaki anksioznosti se lahko pojavijo kadarkoli in ob različnih okoliščinah.

Huda anksioznost lahko povzroči padec produktivnosti, težave pri koncentraciji, pomanjkanje volje do življenja, hudo paniko, strah pred ljudmi, nespečnost, socialno izoliranje in poslabšanje fizičnega zdravja.

Kaj so anksiozne motnje? 

Anksiozne motnje predstavljajo skupino duševnih motenj, za katere so značilni močni občutki tesnobe, zaskrbljenosti, nemira, panike in napetosti. Povzročajo močno miselno, fizično in čustveno preobremenjenost, kjer je telo vedno v stanju “bega ali boja”.

Vrste anksioznih motenj in znaki anksioznosti

Obstaja več vrst motenj anksioznosti: 

• Generalizirana motnja anksioznosti. Označuje splošno stanje nemira, strahu, negotovosti in nemoči. Gre za popolno nezaupanje vase in v življenje.
• Panična motnja. Gre za nenaden, intenziven strah, ki sproži napad panike. Med napadom panike se lahko začnete potiti, občutite bolečino v prsih in hitro bitje srca (palpitacije). Pri paničnem napadu imajo ljudje občutek, da bodo umrli, da se jim bo zmešalo ali da jih bo kap.
• Družbena anksioznost. Tudi imenovana socialna fobija. Gre za nelagodje, ki se odraža v socialnih stikih. Ljudje, ki imajo socialno anksioznost, se bojijo vseh okoliščin, kjer bi bili soočeni z manjšo ali večjo skupino ljudi.
• Specifične fobije. Gre za intenziven strah pred določenim predmetom ali situacijo, na primer pred pajki ali javnim nastopanjem. Strah presega tisto “normalno mejo” in povzroči, da se izogibamo določenim situacijam in ljudem.
• Ločitvena anksioznost. Majhni otroci niso edini, ki se počutijo prestrašeni ali tesnobni, ko ljubljena oseba odide. Ločitveno motnjo anksioznosti pogosto čutijo tudi odrasli. Če jo imate, se boste počutili zelo tesnobno ali prestrašeno, ko oseba, ki vam je blizu, izgine iz vašega vidnega polja. To je tudi pogost vzrok ljubosumja.
• Selektivni mutizem. To je vrsta socialne anksioznosti, pri kateri mladi, ki se normalno pogovarjajo s svojo družino, v javnosti, na primer v šoli, ne govorijo.
• Motnja anksioznosti, povzročena z zdravili. Uporaba določenih zdravil ali prepovedanih drog ali odvajanje od določenih drog in zdravil lahko sproži nekatere simptome motnje anksioznosti.

Na podlagi več kot 12-letnega terapevtskega dela sem razvila edinstven, preverjen in izjemno učinkovit terapevtski program Notranji mir, ki vas v 90 dneh reši anksioznosti (najhujše primere v 6 mesecih). Spet boste lahko samozavestno stopili med ljudi, svobodno potovali in zaživeli mirno v svoji koži. Prijavite se na 30-minutni brezplačen pogovor, da narediva plan, ki vas bo enkrat za vselej osvobodil anksioznosti.

Vzroki za nastanek anksioznosti

Pri nastanku anksioznosti ima najpomembnejšo vlogo nakopičen stres iz preteklosti, naložena negativna čustva in preobremenjenost na psihičnem, miselnem in fizičnem nivoju.

Najpogostejši vzroki za nastanek anksioznosti so:

• Genetika. Prirojene predispozicije za nastanek duševnih bolezni, na podlagi duševnega zdravja staršev. Čeprav smo lahko nagnjeni k nastanku anksioznosti, ni nujno, da jo tudi razvijemo.
• Kemija možganov. Nekateri raziskave kažejo, da so motnje anksioznosti povezane z okvarjenimi vezmi v možganih, ki nadzorujejo strah in čustva. Bolj, kot smo izpostavljeni stresu, večje neravnovesje bo to povzročilo na telesu. Kadar telo razbremenimo nakopičenega stresa, se tudi v možganih in telesu začne vzpostavljati ravnovesje.
• Okoljski stres. To se nanaša na stresne dogodke, ki jih doživimo. Dogodki, pogosto povezani z motnjami anksioznosti, vključujejo zlorabo in zanemarjanje v otroštvu, smrt ljubljene osebe ali napad ali nasilje.  Pravzaprav je anksioznost skupek nakopičenih občutkov groze, panike, strahu, nevarnosti in nelagodja v telesu.
• Odvajanje od drog ali zdravil. Pri odvajanju od različnih drog je normalno, da se pojavijo anksiozni občutki, ki bi morali s časom izzveneti. Ob tem včasih zdravniki predpišejo zdravila za lajšanje simptomov anksioznosti.
• Zdravstvena stanja. Nekatera srčna, pljučna in ščitnična stanja lahko povzročijo simptome, podobne motnjam anksioznosti, ali poslabšajo simptome anksioznosti. Pomembno je, da se opravi temeljit fizični pregled, da se izključijo druge zdravstvene razmere, ko se pogovarjate s svojim zdravnikom o anksioznosti. 

Dejavniki tveganja za motnje anksioznosti

Nekatere stvari povzročijo večjo nevarnost za nastanek anksioznosti. Te imenujemo dejavniki tveganja. Nekaterih dejavnikov tveganja ne morete spremeniti, druge pa lahko.

Dejavniki tveganja za motnje anksioznosti vključujejo: 

• Zgodovina motnje duševnega zdravja. Če smo že trpeli za motnjo duševnega zdravja, je večja verjetnost, da se nam ta ponovi.
• Zloraba v otroštvu. Čustveno, fizično in spolno zlorabo ali zanemarjanje v otroštvu je zelo tesno povezano z motnjami anksioznosti v poznejšem življenju. 
• Travma. Življenje skozi travmatičen dogodek povečuje tveganje za posttravmatsko stresno motnjo (PTSD), ki lahko povzroči napade panike.
• Negativni življenjski dogodki. Stresni ali negativni življenjski dogodki, kot je izguba starša v zgodnjem otroštvu, okrepijo občutke izgube, žalosti in pomanjkanja ljubezni, kar je lahko glavni vzrok za nastanek anksioznosti pri mnogih.
• Huda bolezen ali kronično zdravstveno stanje. Nenehna skrb za svoje zdravje ali zdravje ljubljene osebe, lahko pripelje do stanja nenehnega strahu za in iskanja bolezni, tudi ko smo zdravi.
• Zloraba substanc. Uporaba alkohola in prepovedanih drog nas naredi bolj dovzetne za anksiozne motnje. Pri tem je pomembno omeniti, da kajenje marihuane pri mnogih povzroči panični napad.
• Nizka samopodoba. Negativne predstave o sebi lahko vodijo v socialno anksiozno motnjo.

Kaj narediti, ko so znaki anksioznosti prehudi

Ko se pojavijo znaki anksioznosti, se mnogi odpravijo k osebnemu zdravniku ali celo na urgenco. Pogosto se zgodi, da vsi opravljeni pregledi pokažejo, da je oseba popolnoma zdrava, kljub temu da se počuti slabo.

Kako je to možno?

Noben laboratorijski test ne more natančno pokazati anksioznosti v telesu.

To pa zato, ker strahu, ogroženosti, nemira in panike ne moremo točno locirati v telesu, pa vendar jo zelo močno čutimo.

Fizični simptomi anksioznosti (tresenje, mravljinci, razbijanje srca, nemirne misli …) so nakopičen stres, ki se je izrazil skozi telo.

Če hočemo odpraviti vse fizične simptome in čustvena neugodja, je treba poiskati najbolj stresne dogodke iz preteklosti in jih z izkušenim terapevtom predelati.

Pomembno je, da stare občutke sprostimo in telesa in razbremenimo telo na energijskem, miselnem in čustvenem nivoju. Ko to enkrat naredimo, se misli umirijo, telo se sprosti in vrne se notranji mir.

To je zanesljiva pot, da se anksioznost za vedno odpravi.

Na kaj moram biti pozoren pri izbiri terapevta

Pri izbiri terapevta bodite pozorni, da se ob njej/njem počutite slišani, razumljeno in sprejeto. Bistvenega pomena je, da ima za sabo izkušnje na področju hude anksioznosti in da mu je resnično mar, za vaše počutje in zdravje.

Povprašajte tudi po doseženih rezultatih strank, saj vam le ti dajo najboljši dokaz o rezultatih, ki jih tudi vi lahko pričakujete zase.

Sama imam na področju odpravljanja hude anksioznosti več kot 12 let izkušenj. Rezultati mojih strank kažejo, da se po prvih nekaj terapijah že opazijo spremembe na bolje. Po treh mesecih pa se v vsakdanje življenje vrnejo sproščeni, mirni in samozavesti. Huda anksioznost se v celoti odpravi.

Ali tudi vi potrebujete pomoč za vaš specifični primer? Prijavite se na brezplačen uvodni pogovor.

Nasveti za samopomoč pri znakih anksioznosti

Ko se pojavijo prvi znaki anksioznosti, si lahko pomagamo z naslednjimi nasveti, da zmanjšamo simptome anksioznosti:

• Spoznajmo sebe in svoje telo – Opazujte, kako se vaše telo obnaša, kako reagira in ob katerih situacijah, ne da bi se obsojali ali jezili. Poskusite ugotoviti, kaj vam želi anksioznosti sporočiti – da potrebujete več počitka, da se morate nehati razdajati za druge, da morate imeti sami sebe radi?
• Omejite uživanje hrane in pijač, ki vsebujejo kofein, kot so kava, čaj, kola, energetski napitki in čokolada. Kofein je poživilo in lahko poslabša simptome motnje anksioznosti.
• Ne uživajte alkohola in prepovedanih drog. Prekomerna uporaba drog in alkohola kaže na notranjo stisko, ki jo skušamo z raznimi substancami omiliti in potlačiti. Prav tako pa lahko droge (posebej marihuana) povzročijo izbruh negativnih občutkov in panični napad.
• Jejte zdravo in se gibajte. Vadbe, kot sta tek in kolesarjenje, pomagajo sprostiti različne hormone, ki zmanjšujejo stres in izboljšujejo razpoloženje.
• Spite bolje. Težave s spanjem in motnje anksioznosti gredo pogosto z roko v roki. Ustvarite sproščujočo rutino pred spanjem in se odpravite v posteljo ob primerni uri.
• Naučite se sprostiti. Upravljanje stresa je pomemben korak do boljšega počutja. Meditacija je odlično orodje, ki pomaga sprostiti telo in umiriti misli po napornem dnevu in izboljša vaše počutje.
• Družite se s prijatelji. Socialne povezave pomagajo ljudem pri boljšem počutju in ohranjanju zdravja. Ljudje, ki imajo tesno skupino prijateljev, ki jih podpirajo in se pogovarjajo z njimi, so v celoti bolj srečni, izpolnjeni in zadovoljni.
• Poiščite podporo. Velikokrat pomaga, da o svojih težavah spregovorimo z nekom, ki nas razume, predvsem pa, da nas spodbuja, da svoje težave lažje premagamo. Podporne skupine omogočajo, da delite svoje skrbi in dosežke z drugimi, ki so se spopadali s podobnimi težavami.

Kadar omenjeni nasveti pri anksioznosti ne pomagajo, je potreben konkreten pristop, s katerim boste anksioznost začeli po korakih odpravljati. Pri res hudi obliki anksiozne motnje je treba poiskati vzrok težave in ga s pomočjo izkušenega terapevta tudi odpraviti.

Odpravljanje anksioznih motenj

Obstaja veliko načinov zmanjšanja in obvladovanja simptomov motnje anksioznosti. Običajno ljudje z motnjo anksioznosti obiskujejo terapevta, nekateri pa si pomagajo tudi z jemanjem zdravil.

Znaki anksioznosti in zdravila, ki se pri tem uporabljajo

Za zdravljenje motenj anksioznosti se uporablja več vrst zdravil. Pogovorite se s svojim zdravnikom ali psihiatrom o prednostih in slabostih vsakega zdravila, da ugotovite, ali je katera izmed možnosti, primerna za vašo težavo.

• Antidepresivi. Antidepresivi so običajno prva zdravila, predpisana osebi z motnjo anksioznosti.
• Bupropion. To je vrsta antidepresiva, ki se običajno uporablja za zdravljenje kronične anksioznosti.
• Drugi antidepresivi. Sem spadajo triciklični in zaviralci monoamin oksidaze (MAOI). Manj pogosto se uporabljajo, ker so neželeni učinki, kot so padec krvnega tlaka, suha usta, zamegljen vid in zadrževanje urina, lahko neprijetni ali nevarni za nekatere ljudi.  
• Benzodiazepini. Ta zdravila se lahko uporabljajo za zdravljenje akutne anksioznosti, vendar se običajno ne uporabljajo dolgo časa, saj povzročajo številne nezaželene učinke.
• Betablokatorji. Ta vrsta zdravila za visok krvni tlak se uporablja v primerih, če imate telesne simptome anksioznosti, kot je hitro bitje srca, drhtenje ali tresenje.
• Antiepileptiki. Se uporabljajo za preprečevanje napadov pri ljudeh z epilepsijo in jih včasih uporabljajo za lajšanje določenih simptomov motnje anksioznosti. 

Pred jemanjem kakršnih koli zdravil se morate obvezno posvetovati s svojim zdravnikom ali farmacevtom. Mnogi vsebujejo učinkovine, ki lahko poslabšajo simptome anksioznosti ali pa povzročajo razne nezaželene učinke.

Terapija za motnje anksioznosti

Terapija je vrsta svetovanja, ki vam pomaga razumeti, kako vaša čustva vplivajo na vaše vedenje. Včasih se imenuje tudi pogovorna terapija.

Prednosti terapije so:

1. Trajnost: Terapija omogoča dolgoročno lajšanje simptomov.
2. Učenje obvladovanja: Naučite se različnih tehnik obvladovanja stresa in sprostitve.
3. Poglobljeno razumevanje: Pridobite globlje razumevanje svojih čustev, misli in vzorcev vedenja.
4. Individualizirana obravnava: Terapija se prilagaja vašim potrebam in okoliščinam.
5. Spodbujanje osebne rasti: Terapija spodbuja osebno rast in razvoj skozi samorefleksijo in raziskovanje lastnih vrednot.

Pogovorne terapije po navadi trajajo več let, kar pa je v primeru hude anksioznosti zelo dolgo obdobje.

Na podlagi 12-letnih izkušenj sem ustvarila program Notranji mir, ki vas v 90 dneh pripelje do trajnih rezultatov.

Celovita in trajna rešitev motnje anksioznosti

Anksioznost je pogost problem, ki močno vpliva na mnoge ljudi v različnih življenjskih situacijah. Vendar pa s pravilnim pristopom in celovito terapijo lahko to težavo premagate v kratkem času. Več kot 3600 Slovenkam in Slovencem sem pomagala premagati njihove notranje ovire in anksioznost, ki jih je ovirala pri normalnem funkcioniranju.

Vabim vas, da preberete zgodbe treh ljudi, ki so pomoč poiskali pri meni: Luke, Jerneja in Ivane. Vsi trije so se spopadali s hudo anksioznostjo, a so s pomočjo moje terapije uspešno premagali svoje težave. Danes uživajo v polnem življenju brez občutkov anksioznosti ter živijo srečno in izpolnjeno življenje.

Mimogrede (kar mi je zelo pomembno in verjamem, da bo tudi vam) – že leta skrbim, da čakalnih dob praktično ni.

Ne pozabite, da je iskanje strokovne pomoči znak moči. To kaže, da ste pripravljeni stopiti naproti svojim težavam in si prizadevate za izboljšanje počutja. Ne bojte se prositi za pomoč, ko jo potrebujete.

Za več informacij o terapevtih in čakalnih dobah pa si lahko ogledate ta članek.

Preberite več člankov o anksioznosti v naši kategoriji člankov o anksioznosti.

Viri – znaki anksioznosti in motnje anksioznosti

1. Bandelow B, Michaelis S. Epidemiologija anksioznih motenj v 21. stoletju. Dialogues Clin Neurosci. 2015;17(3):327–35. doi:10.31887/DCNS.2015.17.3/bbandelow

2. Barbosa-Camacho FJ, Romero-Limón OM, Ibarrola-Peña JC, in sod. Depresija, anksioznost in akademski uspeh v času COVID-19: presečna študija. BMC Psychiatry. 2022;22(1):443. doi:10.1186/s12888-022-04062-3.

3. CABA. Ali vas prizadene anksioznost? 

4. EFT Universe. Tapkanje olajša hude napade anksioznosti.

5. Kuster, V. (2019). Tapkanje odpravi negativne misli in občutke.

6. Kuster, V. (2023). Moja nova samopodoba.

7. Spinhoven P, Hoogerwerf E, van Giezen A, Greeven A. Kognitivna terapija skupine, osredotočena na zavedanje, za zdravljenje odpornih anksioznih motenj: pragmatična randomizirana kontrolirana raziskava. J Anxiety Disord. 2022;90:102599. doi:10.1016/j.janxdis.2022.102599 

8. Zlomužica A, Kullmann F, Hesse J, Plank L, Dere E. Prepoznavanje spomina, primarni in sekundarni učinki ter zaznavanje časa v spletni različici paradigme strahu pred krikom. Sci Rep. 2022;12(1):14258. doi:10.1038/s41598-022-18124-9