Simptomi stresa: Vpliv na telo in um ter kako se soočiti z njimi

Se vam pogosto pojavljajo negativne misli, skrbi ali težave s koncentracijo? Občutite anksioznost, razdražljivost, žalost ali občutek nemoči? Vas muči napetost v mišicah, bolečine v trebuhu, glavoboli in imate težave s spanjem? To so le nekateri simptomi stresa, ki močno vplivajo na naše življenje.

Če se soočate s stresom, vedite – da niste sami.

Stres vpliva na nas vse.

Simptome stresa opazimo v službi, v medsebojnih odnosih, v šoli, pri upravljanju financ ali v prostem času kot zmanjšan interes za hobije in dejavnosti, ki so nam prej prinašali užitek.

Stres je kot burja, ki neizprosno mrši naš um in telo.

Nekaj stresa je dejansko koristnega – saj nas motivira, izboljšuje koncentracijo in spodbuja hitrejši odziv na zahtevne izzive.

Če pa je stresa preveč – ta negativno vpliva na fizično in duševno zdravje.

To vodi v različne težave, kot so

• kronična utrujenost,
• tesnoba,
• depresija,
• telesne bolečine,
• motnje spanja.

Prvi korak do obvladovanja stresa je prepoznavanje njegovih simptomov.

Vendar pa je to težje, kot si mislite. Večina nas je tako navajenih na stres, da ga pogosto ne opazimo, dokler nismo na robu zloma.

V tem članku bomo raziskali najpogostejše simptome stresa.

Ko boste bolje razumeli, kaj je stres in kako vpliva na vaše telo, boste lažje našli učinkovite načine za ukrepanje.

Simptomi stresa

Stres je naraven način, kako naše telo in um reagirata na težavne situacije ali spremembe. Ko smo izpostavljeni stresu, naše telo in um aktivirata kompleksen odzivni sistem, ki vključuje številne

• fizične,
• psihološki
• in vedenjske simptome.

Kronični stres nastane, ko smo dalj časa izpostavljeni stresnim situacijam brez možnosti za sprostitev ali predelavo stresnih misli in občutkov.

Fizični simptomi stresa

Fizični simptomi stresa nastanejo kot odziv telesa na sproščanje stresnih hormonov, kot je kortizol, kar vodi do

• povečanega srčnega utripa,
• napetosti mišic
• in drugih telesnih reakcij.

Verjetno ste že občutili katere od teh simptomov?

Drugi fizični simptomi stresa so:

• Hitro dihanje ali težave z dihanjem – stres povzroči občutek zadušitve ali potrebo po hitrem dihanju zaradi aktivacije telesnega odziva na stres, imenovanega “boj ali beg”.

• Povečano potenje – pojavi se prekomerno potenje kot posledico aktivacije avtonomnega živčnega sistema, ki regulira telesno temperaturo med stresnimi situacijami.

• Napetost mišic – stres najpogosteje prizadene območja v vratu, ramenih ali čeljusti, zaradi refleksnega krčenja mišic ob stresnih situacijah.

• Glavoboli ali migrene – pojavijo se zaradi napetosti mišic v vratu in ramenih ter sprememb v krvnem obtoku v možganih.

• Slabost ali težave s prebavo – stres povzroča občutek slabosti, bruhanje, zaprtje ali drisko zaradi sprememb v prebavnem traktu zaradi stresnih hormonov.

• Zmanjšana želja po spolnosti – stres vpliva na zmanjšanje spolne želje in spolne aktivnosti zaradi psiholoških in fizioloških vplivov stresnih hormonov.

• Pogosti prehladi in oslabljen imunski sistem – stres poveča dovzetnost za okužbe in pogoste prehlade, saj stresni hormoni vplivajo na delovanje imunskega sistema.

• Motnje spanja – stres vodi v težave s spanjem, kot so nespečnost, nemiren spanec ali nočne more.

Več člankov na temo nespečnosti najdete na Vlasta Kuster.

Psihološki simptomi stresa

Psihološki simptomi stresa se nanašajo na miselne in čustvene reakcije, ki se pogosto pojavljajo kot odziv na stresne situacije.

To so

• stalna zaskrbljenost,
• občutek nemoči,
• in druge psihične reakcije.

Verjetno ste opazili, da postajate bolj občutljivi in da vas mučijo stalne skrbi?

Drugi psihološki simptomi stresa so:

• Nenehna zaskrbljenost – stres vodi v konstantno zaskrbljenost glede prihodnosti, zdravja, odnosov ali drugih življenjskih vidikov.

• Občutek nemoči – stres povzroči občutek nemoči in brezizhodnosti, ko se posameznik počuti, da nima nadzora nad svojim življenjem ali da ni sposoben spremeniti svoje situacije.

• Razdražljivost – Stres povzroči povečano razdražljivost, zaradi katere je posameznik bolj občutljiv na manjše dražljaje ali situacije, ki sicer ne bi povzročile takšne reakcije.

• Pretirano čustvovanje – stres privede do pretiranega čustvovanja, ko posameznik intenzivno doživlja in izraža svoja čustva, kar vodi v hitrejše spreminjanje razpoloženja.

• Težave s spominom – stres vpliva na kognitivne funkcije, vključno s spominom, zaradi česar posameznik težje obvladuje informacije in se spomni preteklih dogodkov ali opravkov.

• Težave s koncentracijo – Stres poslabša sposobnost koncentracije in osredotočenosti, zaradi česar je posameznik manj učinkovit pri delu ali študiju.

• Negativne misli – stres povzroči nenehno prisotnost negativnih misli in skrbi, ki se ponavljajo v mislih posameznika, tudi če se zaveda, da so te misli nerazumne ali pretirane.

• Motnje spanja – povzroči motnje spanja, kot so nespečnost, težave z uspavanjem ali pogoste nočne more, zaradi nenehnega premišljevanja ali skrbi, ki ovirajo normalen vzorec spanja.

Vedenjski simptomi stresa

Vedenjski simptomi stresa vključujejo spreminjanje navad in vedenjskih vzorcev, kot so

• izogibanje določenim situacijam,
• pretirano uživanje alkohola
• ter težave s spanjem.

Ste opazili, da se izogibate določenim situacijam ali da imate težave s spanjem?

Drugi vedenjski simptomi stresa so:

• Izogibanje določenim situacijam – stres povzroči izogibanje situacijam, ki povzročajo nelagodje ali anksioznost, kar omejuje vsakodnevno življenje.

• Pretirano uživanje substanc – stres vodi v pretirano uživanje alkohola ali drugih substanc kot način začasnega zmanjšanja nelagodja.

• Kronično kajenje – stres spodbudi k kroničnemu kajenju, kar ima škodljive učinke na zdravje.

• Spremembe v prehranjevalnih navadah – stres vpliva na prehranjevalne navade, kar privedejo do prekomernega ali nezadostnega uživanja hrane.

• Pretirana obsedenost z delom – stres povzroči pretirano delo ali obsedenost z delom, kar vodi v izgorelost.

• Spremembe v spalnih vzorcih – stres povzroči spremembe v spalnih vzorcih, kot sta nespečnost ali pretirano spanje.

• Povečana razdražljivost – stres privede do povečane razdražljivosti ali agresivnosti, kar vpliva na medosebne odnose.

Obvladovanje stresa je izrednega pomena za naše dobro počutje.

Zgodnje prepoznavanje simptomov omogoča pravočasno ukrepanje in preprečuje, da bi stres prešel v kronično stanje ali povzročil resnejše zdravstvene težave, kot so anksiozne motnje ali panični napadi.

Poglejte tudi moj članek o tem kako izgleda napad panike.

Zato je zelo pomembno, da znamo ustrezno prepoznati stres ter da pravočasno ukrepamo in po potrebi poiščemo strokovno pomoč.

Če čutite, da potrebujete pomoč, sem tu za vas.

Skupaj bova premagala simptome stresa in druge težave, ki vas bremenijo, da boste ponovno pridobili kontrolo nad svojim življenjem.

Če želite, se lahko prijavite na brezplačen 30-minutni uvodni pogovor, kjer bomo skupaj raziskali prave vzroke za vaše težave.

Kliknite spodnji gumb in s tem storite prvi korak k boljšemu počutju.

Kaj je stres

Stres je povsem naraven in normalen odziv našega telesa in uma na zahtevne ali nove situacije.

Ko se znajdemo v situaciji, ki zahteva prilagoditev ali spremembo, naše telo sproži odziv, ki je znan kot “boj ali beg“. Ta odziv je bil evolucijsko zasnovan za zaščito in preživetje v nevarnih okoliščinah, vendar se danes pogosto aktivira tudi ob manj nevarnih situacijah, kot so

• delovni roki,
• finančne skrbi
• ali šolske obveznosti.

V spodnji tabeli preberite …

Kako se razvije stres?

Stres se začne z zaznavanjem grožnje ali izziva.

Reakcija našega telesa je, da nato sprosti hormone, kot sta adrenalin in kortizol, ki

• povečata srčni utrip,
• dvigneta raven energije
• in pripravita telo na hitro ukrepanje.

Ta fiziološki odziv je koristen v obdobjih, ko potrebujemo dodatno energijo in osredotočenost, vendar dolgotrajna izpostavljenost stresnim situacijam povzroči škodljive učinke na naše zdravje.

Kakšne občutke povzroča stres?

Stres povzroča različne občutke, od blagih skrbi do občutka preobremenjenosti. Pogosti čustveni simptomi stresa vključujejo:

• Zaskrbljenost: Stalna misel na težave ali izzive.
• Razdražljivost: Povečana občutljivost in hitra jeza.
• Nemoč: Občutek, da nimate nadzora nad situacijo.
• Utrujenost: Stalna izčrpanost, kljub zadostnemu spanju.

Kaj so vzroki za stres?

Stres povzročijo številni dejavniki, ki se med posamezniki razlikujejo. Nekateri pogosti vzroki vključujejo:

• Delovni pritisk: Zahtevni roki, velika pričakovanja, konflikti s sodelavci ali nadrejenimi.

• Osebni odnosi: Težave v družinskih ali partnerskih odnosih, konflikti s prijatelji.

• Finančne skrbi: Dolgovi, nizki dohodki, nepričakovani stroški.

• Zdravstvene težave: Bolezen, poškodbe, skrb za zdravje bližnjih.

• Življenjske spremembe: Selitev, sprememba službe, poroka, rojstvo otroka.

• Šolske obveznosti: Zahtevne naloge, izpiti, pritisk za dobre ocene.

• Družbena pričakovanja: Pritisk, da izpolnimo pričakovanja družbe ali bližnjih.

• Travmatični dogodki: Nesreče, izguba ljubljene osebe, naravne nesreče.

• Časovni pritisk: Občutek, da nimamo dovolj časa za izpolnitev nalog, obveznosti ali osebnih ciljev.

• Nepričakovane situacije: Nenadni dogodki, ki motijo našo rutino ali načrte.

Mnogokrat pa stres izvira iz preteklih izkušenj in dogodkov, ki so pustili sledi v našem umu in čustvenem svetu. Nesprejete ali nerazrešene težave iz preteklosti nam povzročijo stalno napetost in skrbi v sedanjosti.

Razumevanje korenin stresa nam omogoča, da bolje razumemo svoje trenutne odzive in vzorce obnašanja. To nam daje priložnost za

• premislek,
• sprejemanje
• in morebitno reševanje teh vzorcev.

Z odpravo vzrokov stresa iz preteklosti postopoma zmanjšamo njegov vpliv na naše vsakodnevno življenje, kar nam omogoča večjo kontrolo nad

• mislimi,
• čustvi
• in odzivi na stresne situacije v sedanjosti.

Stres je kot nevidna pošast, ki se v temi naših podzavestnih misli tiho plazi in na nas preži s svojimi ostrimi kremplji.

Vendar ste vi močnejši od te pošasti.

In zagotovo jo boste tudi premagali in strah pred spremembo bo minil.

Nekateri ljudje ravno zaradi tega nezavednega strahu pred vseobsežno bolečino potrebujejo terapevtsko vodstvo, ki jih pelje skozi čustveno bolečino.

Zato vas vabim na zaupen pogovor, v živo v Mariboru ali na daljavo preko telefona, Zoom-a ali Viber-ja; kjer bomo raziskali korenine vašega problema in razvili strategijo za trajno rešitev. 

Pogovor je brezplačen in popolnoma neobvezujoč.

Kronični stres

Kronični stres nastane, ko smo daljše obdobje izpostavljeni stresnim situacijam brez sprostitve ali brez predelave stresnih misli in občutkov.

Medtem ko je kratkotrajen stres koristen, saj nas motivira in pomaga pri hitrem reševanju težav, je kronični stres dolgotrajen in ima negativne posledice na naše zdravje.

Ko smo nenehno izpostavljeni stresnim dejavnikom, naše telo nenehno proizvaja stresne hormone (kortizol in adrenalin).

To vodi do številnih zdravstvenih težav, kot so

• visok krvni tlak,
• oslabljen imunski sistem,
• težave s prebavo,
• nespečnost
• in duševne motnje, kot so
  • anksioznost in depresija.

Razlike med simptomi normalnega in kroničnega stresa

Simptomi normalnega (akutnega) stresa in kroničnega stresa se razlikujejo po trajanju, intenzivnosti in vplivu na zdravje.

Tukaj so glavne razlike:

Razumevanje teh razlik nam pomaga prepoznati, kdaj stres prehaja iz normalnega v kroničnega, kar je pomembno za pravočasno ukrepanje.

Kronični stres zahteva večjo pozornost in pogosto tudi strokovno pomoč za obvladovanje in zmanjšanje njegovih negativnih učinkov na naše tako fizično kot mentalno zdravje.

Dolgoročni učinki kroničnega stresa

Kronični stres, ki traja daljše obdobje, ima resne in trajne posledice na naše zdravje in splošno počutje.

Dolgoročni učinki kroničnega stresa se manifestirajo na različnih področjih našega življenja, od fizičnega do psihološkega in vedenjskega zdravja.

Fizični učinki

• Srčno-žilne težave: Kronični stres povzroči visok krvni tlak, poveča tveganje za bolezni srca in ožilja ter poveča možnost za srčni infarkt ali kap.

• Oslabljen imunski sistem: Dolgotrajna izpostavljenost stresu oslabi imunski sistem, zaradi česar smo bolj dovzetni za okužbe in bolezni.

• Prebavne težave: Stres povzroči različne prebavne težave, vključno z gastritisom, sindromom razdražljivega črevesja (IBS) in razjedami.

• Mišično-skeletne težave: Kronična napetost v mišicah vodi do bolečin v hrbtu, vratu in ramenih ter glavobolov.

• Nespečnost: Dolgotrajen stres povzroči motnje spanja, npr. nespečnost, kar še dodatno poslabša splošno zdravje.

Čustveni učinki

• Anksioznost in depresija: Dolgotrajna izpostavljenost stresu privede do razvoja anksioznih motenj in depresije, kar vpliva na naše vsakdanje življenje in sposobnost za soočanje z izzivi.

• Izgorelost: Kronični stres povzroči simptome izgorelost, ki se kaže kot občutek izčrpanosti, pomanjkanje motivacije in zmanjšana učinkovitost pri delu ali drugih dejavnostih.

• Težave s koncentracijo in spominom: Stres vpliva na naše kognitivne funkcije, kar povzroča težave s koncentracijo, slabši spomin in zmanjšano sposobnost reševanja problemov.

Vedenjski učinki

• Spremembe v prehranjevalnih navadah: Ljudje s kroničnim stresom spremenijo svoje prehranjevalne navade, bodisi z prenajedanjem bodisi z izgubo apetita, kar vodi do nezdrave telesne teže. Stres pa lahko v povezavi s prehrano povzroči tudi ortoreksijo.

• Povečana uporaba substanc: Stres, pri nekaterih ljudeh, vodi do povečanega uživanja alkohola, nikotina ali drugih substanc kot način spopadanja s stresom.

• Izogibanje socialnim stikom (socialna fobija): Dolgotrajen stres povzroči umik iz družbenih aktivnosti in poslabšanje odnosov z družino, prijatelji in sodelavci.

Vpliv na življenje

• Zmanjšana kakovost življenja: Kronični stres resno vpliva na našo sposobnost uživanja in sprostitve, kar vodi do zmanjšane kakovosti življenja. Stalna napetost in skrb zmanjšata naše veselje do stvari, v katerih smo prej uživali.

• Težave na delovnem mestu: Stres vpliva na našo delovno uspešnost, kar vodi do večjih napak, nižje produktivnosti in slabših odnosov s sodelavci.

• Osebni odnosi: Kronični stres povzroči napetost v osebnih odnosih, kar vodi do številnih konfliktov in manjše podpore iz strani bližnjih.

Izredno pomembno je, da pri sebi prepoznamo simptome stresa, da pravočasno ukrepamo in preprečimo dolgotrajne negativne učinke na naše zdravje in dobro počutje.

Če pri sebi opazite simptome kroničnega stresa, vam svetujem, da ne odlašate in čim prej poiščete pomoč.

Dolgotrajna izpostavljenost hudemu stresu in njegovim psihofizičnim simptomom namreč povzroča resne zdravstvene težave v prihodnosti.

Nikoli ni prepozno – Vsako težavo, še tako hudo, bova uspešno rešila.

Ko odstranite vso “navlako” iz svojega življenja, se boste počutili lahkotno in osvobojeno.

Tu sem, da vas vodim skozi ta proces osvoboditve od neprijetnih občutkov.

Skupaj bomo gradili pot do notranjega miru, sprostitve in ljubezni, ki jo zaslužite.

Če ste pripravljeni pustiti strahove in čustvena bremena za sabo in začeti novo poglavje v vašem življenju, vas vabim, da se na spodnjem rdečem gumbu prijavite na popolnoma brezplačen in neobvezujoč 30-minutni uvodni pogovor.

Na pogovoru bomo ugotovili, kaj so pravi (skriti) vzroki za vaš stres in čustvena bremena. Poleg tega vam bom predstavila mojo napredno terapijo Notranji mir, s katero sem že več kot 3800 Slovenkam in Slovencem pomagala do boljšega življenja, brez nepotrebnega strahu in stresa.

Draženova zgodba

V spodnjem videu, si lahko pogledate izjemno zgodbo Dražena, katerega je pestil

• Hud stres
• Napad panike
• Razbijanje srca
• Cmok v grlu
• Mravljinci

Postanite kot Dražan.

Dražan je po končanem programu Notranji mir:

• sproščen
• zna si prisluhniti
• pridobil je ogromno samozavesti
• počuti se lahkotno in varno

Predvsem pa zna sebe postaviti na prvo mesto..

“Sem nazaj” – je še nasmejano dodal.

Naj vam moje besede pomagajo, da občutke stresa preobrazite v notranjo moč.

Zmorete!

Če želite bolje razumeti svoje misli, čustva in podzavestne vzorce obnašanja, vas vabim, da si popolnoma brezplačno preberete mojo novo knjigo “Kako premagati anksioznost.”

V knjigi se boste naučili, kako prisluhniti svojemu telesu, ga razumeti in doseči notranji mir.

S pomočjo knjige boste:

• Raziskali pojme anksioznosti, stresa, tesnobe in napadov panike.
• Razumeli, kako čustvene rane iz otroštva vplivajo na nas.
• Razumeli boste svoj notranji svet in prepoznali signale, ki jih telo pošilja.
• Poglobljeno razumevanje čustev vam bo olajšalo terapevtski proces, saj boste bolje razumeli povezavo med telesom, mislimi in podzavestjo.

Prenesite svoj brezplačni izvod knjige zdaj in začnite svojo pot k boljšemu razumevanju telesa in uma.

Strategije obvladovanja stresa

Stres je neizogiben del vsakdanjega življenja, vendar obstajajo učinkovite strategije, ki vam bodo pomagale obvladovati njegove negativne vplive.

Spodaj so opisane različne metode, ki vam bodo pomagale zmanjšati stres in izboljšati vaše splošno počutje.

Samopomoč

S tem, ko se osredotočate na svoje potrebe in skrbite zase, boste znatno zmanjšate vpliv stresnih situacij.

• Redna telesna vadba: Telesna aktivnost, kot je hoja, tek, jogo ali plavanje, pomaga sprostiti napetost in zmanjšati raven stresnih hormonov v telesu. Redna vadba tudi izboljša splošno počutje in poveča odpornost proti stresu.

• Tehnike sproščanja stresa: Vključujejo metode kot so globoko dihanje, progresivna mišična relaksacija ali vaje sprostitve. Te tehnike pomagajo zmanjšati napetost v mišicah ter umiriti misli in občutke.

• Meditacija in čuječnost: Meditacija se osredotoča na umiritev uma. Čuječnost pa povečuje pozornost na sedanjost brez sodbe. Obe praksi pomagata zmanjšati stres in povečati občutek notranjega miru.

• Uravnotežena prehrana: Zdrava prehrana, bogata z vitamini in minerali, izboljša odpornost telesa proti stresu. Izogibajte se prenajedanju, kofeinu in alkoholu, saj ti dejavniki poslabšajo simptome stresa.

• Spanje: Dovolj kakovostnega spanja je ključnega pomena za obnovo telesa in uma. S pomanjkanjem spanja se poveča občutek stresa in razdražljivost. Redni urnik spanja in ustrezna higiena spanja tako pomagata izboljšati kakovost spanja in posledično zmanjšata vplive stresa.

Te tehnike samopomoči so učinkovite pri obvladovanju vsakodnevnega stresa. Vendar pa niso zadostna rešitev pri kronični ali hujši obliki stresu, ki pa zahteva strokovno pomoč.

Kljub temu pa redna uporaba teh tehnik prispeva k boljšemu splošnemu počutju in večji odpornosti na stresne situacije.

Zdravila

V nekaterih primerih je uporaba zdravil koristna pri obvladovanju stresa, še posebej, če se stres izraža skozi fizične simptome ali pa vodi v resne anksiozne motnje.

Zdravila, ki jih predpiše zdravnik, vključujejo pomirjevala ali antidepresive, ki pomagajo uravnavati kemikalije v možganih in zmanjšujejo občutek trenutnega stresa.

Zavedati pa se morate, da zdravila niso ne trajna in ne celovita rešitev.

Antidepresivi imajo moč le umiriti čustveno stanje z uravnavanjem kemikalij v možganih, imenovanih nevrotransmiterji.

Ti nevrotransmiterji, kot so

• serotonin,
• noradrenalin
• in dopamin,

igrajo ključno vlogo pri urejanju razpoloženja, čustev in vedenja.

Antidepresivi povečajo ravni teh nevrotransmiterjev v možganih, kar pomaga izboljšati komunikacijo med možganskimi celicami.

Kljub temu antidepresivi sami po sebi ne rešujejo osnovnega vzroka stresa ali drugih duševnih težav, temveč le kemično uravnavajo možgane.

Prav zato je pomembno, da se za pravilno in celovito odpravo vaših težav obrnete na terapevta, s katerim boste globoko na čustveni ravni obdelali pretekle travme in čustvene rane, ki jih nosite s seboj vso življenje.

Celovita – strokovna pomoč

Stres povzroči različne bolezni in vodi v nabiranje negativnih čustev, kot so

• žalost,
• jeza,
• zamere
• in strahovi,

kar obremenjuje tako fizično kot psihično zdravje.

Mnogi ljudje, ki se soočajo s tem bremenom, iščejo olajšanje v

• alkoholu,
• pomirjevalih,
• antidepresivih
• in drugih zdravilih,

ki pa le začasno pomagajo in ne rešujejo pa osnovnega problema nakopičenega stresa in negativnih občutkov.

Ko se naučimo živeti z notranjim mirom in razvijemo notranjo moč ter napolnimo srce s hvaležnostjo, se to pozna na našem telesu.

• Telo se sprosti,
• obraz postane bolj sijoč,
• linije na obrazu postanejo mehkejše,
• zdravje pa se izboljša.

Takšen pristop vodi k izboljšanju odnosov, saj postanemo bolj ljubeči in strpni do drugih. Poveča se tudi samozavest, kar nam omogoča, da si upamo več in dosežemo več v življenju.

Odstranjevanje nakopičenega stresa iz telesa ne samo da pomaga pri duševnem in fizičnem počutju, temveč tudi krepi imunski sistem.

Življenje v ravnovesju s telesom omogoča, da se telo odziva pozitivno, kar posledično izboljša delovanje organov.

Naše življenje preusmerimo v pozitivno usmeritev z

Namesto da se osredotočamo na težave, začnemo uresničevati svoje sanje in živeti iz navdiha, namesto iz strahu.

In točno to počnemo na mojih naprednih terapijah Notranji mir.

Notranji mir

Program Notranji mir vam pomaga pri učenju tehnik za soočanje s svojimi čustvi.

V programu najprej očistimo bolečine iz preteklosti, ki povzročajo prekomerno delovanje hormona kortizola, znanega tudi kot “stresni hormon“, ki v telesu ustvarja energijo za odziv na stresne situacije.

Dolgotrajno izpostavljanje stresu privede do cele gore težav. Zato je ključno, da se naučimo obvladovati stres in tehnike samopomoči za odpravljanje negativnih vzorcev mišljenja in vedenja, ter poskrbimo za zdrav življenjski slog, da nas te reakcije telesa ne izčrpajo preveč.

In prav zato vas na terapiji naučimo napredne tehnike, s katerimi ste sposobni ob koncu terapije sami zaceliti čustvene rane in predelati travme iz preteklosti, še preden se pojavijo resnejše težave.

Če želite izvedeti več o tem o programu Notranji mir, in o tem, kako odpraviti nakopičen stres in negativne občutke, vas vabim na brezplačen in zaupen pogovor.

Za nasvete kako obvladati stres preberite moj članek na vlastakuster.si – stres.

Viri – simptomi stresa

• Dominko, A. (2024). Kako premagati anksioznost.
• Kuster, V. (2023). Moja nova samopodoba.
• Selye, H. (1956). The Stress of Life. New York: McGraw-Hill.
• Selye, H. (1982). History of the Stress Concept, Chapter 2. V L. Goldberger in S. Breznitz (ur.), Handbook of Stress: Theoretical and Clinical Aspects. Free Press.
• »What is stress?«. (2010). EHealthMD.