Osebnostne motnje so skupina 10 duševnih stanj, ki vključujejo dolgotrajne in moteče vzorce razmišljanja, vedenja, razpoloženja ter odnosa do drugih. Ljudje z osebnostnimi motnjami pogosto ne prepoznajo, da so njihovi načini razmišljanja in vedenja problematični.
Predstavljajte si, da vsak dan živite z nenehnim občutkom,
- da vas ljudje okoli vas ne razumejo,
- da morate vse skozi zadrževati in obvladovati svoja čustva
- in da so vaši odnosi polni nesporazumov in konfliktov.
To je realnost za mnoge ljudi z osebnostnimi motnjami.
Kaj so osebnostne motnje
Osebnost je način razmišljanja, čustvovanja in vedenja, ki posameznika razlikuje od drugih ljudi. Osebnost posameznika je pod vplivom izkušenj, okolja (okolice, življenjskih situacij) in dednih lastnosti. Osebnost osebe se običajno skozi čas ne spreminja.
Da bi bilo mogoče govoriti o osebnostni motnji, mora posameznikov način razmišljanja, čustvovanja in vedenja odstopati od pričakovanj kulture, povzročati stisko ali težave pri delovanju in trajati daljše obdobje. Vzorec izkušenj in vedenja se običajno pojavi v pozni adolescenci ali zgodnji odraslosti. Brez ustreznega zdravljenja lahko osebnostne motnje trajajo dolgotrajno in postanejo kronične.
V DSM-5-TR (Diagnostični in statistični priročnik za duševne motnje, 5. izdaja) je opisanih 10 specifičnih vrst osebnostnih motenj. Osebnostne motnje so dolgotrajni vzorci vedenja in notranjih doživetij, ki se bistveno razlikujejo od pričakovanega.
Vplivajo vsaj na dve od naslednjih področij:
- Način nadzora nad svojim vedenjem
- Način razmišljanja o sebi in drugih
- Način čustvenega odzivanja
- Način vzpostavljanja odnosov z drugimi
Kljub stigmi, ki pogosto obdaja te motnje, je pomembno razumeti, da so osebnostne motnje pogoste in obvladljive s pravim pristopom in podporo.
Vrste osebnostnih motenj
1. Paranoidna osebnostna motnja
Ljudje s to motnjo imajo pogosto globoko nezaupanje do drugih. Verjamejo, da jih drugi izkoriščajo, jim lažejo ali jih želijo prevarati, tudi če za to ni nobenega dokaza. Takšno nezaupanje jim otežuje vzpostavljanje tesnih odnosov, saj se bojijo, da bi bili prizadeti.
2. Shizoidna osebnostna motnja
Osebe s shizoidno osebnostno motnjo so ponavadi osamljene, ne kažejo veliko zanimanja za družbene stike in so čustveno oddaljene. Ne zanimajo jih tesni odnosi in običajno ne občutijo potrebe po družbeni interakciji. Delujejo hladno in distancirano, čeprav se v sebi morda ne počutijo tako.
3. Shizotipska osebnostna motnja
Ljudje s to motnjo imajo nenavadna prepričanja ali čudno vedenje. Pogosto imajo bizarne misli, kot so prepričanja o nadnaravnih močeh ali telepatiji. Njihov način govora je lahko nenavaden, kar otežuje komunikacijo. Pogosto se počutijo nelagodno v družbenih situacijah in imajo težave z navezovanjem stikov.
4. Antisocialna osebnostna motnja
Osebe z antisocialno osebnostno motnjo ne spoštujejo družbenih norm in pravil. Pogosto se vedejo impulzivno in brez občutka za posledice svojih dejanj. Laganje, kraje, nasilje in zloraba drugih so pogosti vzorci vedenja. Nimajo občutka krivde ali empatije do drugih, zato so njihove težave s prilagajanjem življenju pogosto resne.
5. Mejna osebnostna motnja (borderline)
Ljudje z mejno osebnostno motnjo imajo pogosto zelo nestabilna čustva in intenzivne odnose. Njihovo razpoloženje se lahko hitro spremeni, in pogosto doživljajo občutke praznine ali obupa. Imajo težave z občutkom identitete in se pogosto bojijo zapuščenosti. Samopoškodovalno vedenje in samomorilne misli niso redki pri tej motnji.
6. Histrionična osebnostna motnja
Pri tej motnji ljudje hrepenijo po pozornosti in si jo pogosto prizadevajo pridobiti na zelo dramatičen način. Radi so v središču pozornosti, pogosto pa delujejo zelo čustveno in se hitro navdušijo ali razburijo. Njihovo vedenje je pogosto teatralno, lahko pa delujejo tudi manipulativno, da bi dosegli, kar želijo.
7. Narcistična osebnostna motnja
Osebe z narcistično osebnostno motnjo imajo pretiran občutek lastne pomembnosti in občutek, da si zaslužijo posebno obravnavo. Pogosto pričakujejo občudovanje in so zelo občutljivi na kritiko. Čeprav navzven delujejo samozavestno, je njihova samozavest pogosto krhka in odvisna od potrditve drugih.
Osebnostne motnje so med najpogostejšimi duševnimi motnjami,
prizadenejo približno 10-15 % splošne populacije.
8. Izogibajoča osebnostna motnja
Ljudje s to motnjo imajo globoke občutke manjvrednosti in strah pred zavrnitvijo. Izogibajo se družbenim stikom in tesnim odnosom, ker se bojijo kritike ali ponižanja. Čeprav si želijo stikov, jim strah pred neuspehom in zavračanjem to preprečuje. Običajno so zelo sramežljivi in negotovi.
9. Odvisna osebnostna motnja
Osebe z odvisno osebnostno motnjo imajo močno potrebo po tem, da jih drugi vodijo in usmerjajo. Težko sprejemajo lastne odločitve in se močno zanašajo na druge pri vseh vidikih svojega življenja. Strah pred tem, da bi ostali sami, je močan in pogosto vodijo v podredljivost ali pretirano potrpežljivost, da bi obdržali odnose.
10. Obsesivno-kompulzivna osebnostna motnja (OCPD)
Ljudje s to motnjo so preobremenjeni z redom, popolnostjo in nadzorom. Želijo imeti vse pod nadzorom, tudi na račun učinkovitosti ali odnosa z drugimi. Pogosto se osredotočajo na podrobnosti in pravila, zaradi česar imajo težave z delegiranjem nalog ali prilagajanjem spremembam. Čeprav so lahko zelo uspešni, so njihovi odnosi lahko napeti zaradi njihove nagnjenosti k perfekcionizmu in togosti.
Obstajajo pomembne razlike glede na spol, starost in kulturno ozadje.
Na primer, socialna fobija je pogostejša pri moških, medtem ko je mejna osebnostna motnja bolj razširjena pri ženskah.
S pomočjo različnih terapevtskih pristopov lahko ozdravimo čustvene rane, spremenimo podzavestna prepričanja in odstranimo nakopičen stres iz telesa, ki izhaja iz preteklih travmatičnih izkušenj. Že na uvodnem pogovoru raziščemo, kaj iz vaše preteklosti vas najbolj obremenjuje in kaj poslabšuje osebnostne motnje.
Kaj so simptomi in značilnosti osebnostnih motenj
Osebnostne motnje se običajno razvijejo v adolescenci ali zgodnji odraslosti. Na njihov nastanek vplivajo različni dejavniki:
- genetska nagnjenost,
- travme,
- zlorabe,
- nasilje
- ter odraščanje v okolju, kjer je prisotna osebnostna motnja.
Simptomi se navadno začnejo kazati že v otroštvu ali mladostniškem obdobju, pogosto skozi težave z vedenjem, kot so:
- Impulzivnost
- Iskanje potrditve na negativen način
- Zloraba psihoaktivnih snovi in drog
- Motnje hranjenja
- Agresivno vedenje ali izbruhi jeze.
Poleg teh so prisotni tudi bolj subtilni, a enako pomembni znaki, kot so:
- Pretirana pridnost
- Nesamostojnost
- Prekomerna prilagodljivost
- Močna odvisnost od mnenja drugih
Čeprav se nekateri od teh znakov zdijo povsem običajni, se pogosto razvijejo v resne motnje, ko oseba odraste. Osebe s temi motnjami pogosto povzročajo napetost v odnosih, saj imajo težave z zaznavanjem sebe in okolice.
Njihova čustva so pogosto nestabilna, saj težko ločijo svoje predstave od resničnosti in gledajo na svet skozi črno-belo perspektivo. Poleg tega se soočajo s različnimi težavami pri moralnih odločitvah ter z drugimi izzivi v vsakodnevnem življenju.
Odpravljanje osebnostnih motenj
Zdravljenje osebnostnih motenj je pogosto dolgotrajno in zahteva kombinacijo terapevtskih pristopov:
Terapija za čiščenje podzavestnih čustvenih vzorcev: Ta terapija se osredotoča na prepoznavanje in sproščanje globoko zakoreninjenih čustvenih vzorcev in travm iz preteklosti. Metoda, ki sem jo razvila Asja Dominko, prinaša hitre rezultate in trajno odpravi travme in negativne čustvene vzorce.
Farmakoterapija: zdravila, kot so antidepresivi, antipsihotiki ali stabilizatorji razpoloženja, se lahko uporabljajo za lajšanje specifičnih simptomov, vendar ne odpravljajo stanja, ampak ga samo blažijo.
Podporne skupine: skupine za samopomoč ali podporne skupine lahko nudijo čustveno podporo in pomagajo posameznikom pri spopadanju z motnjo.
Izobraževanje in podpora družini: vključevanje družinskih članov v zdravljenje lahko izboljša razumevanje motnje in podporo posamezniku.
Celostna rešitev – terapija za obvladovanje osebnostne motnje
Osebnostne motnje močno otežijo naše življenje in življenja naših najbližjih. Če občutite, da vas osebnostna motnja ovira v vsakdanjem življenju, je čas, da poiščete pomoč.
Dobra novica je, da je na voljo več učinkovitih načinov zdravljenja za osebnostne motnje, vključno s terapijami, ki trajno odpravljajo čustvene in miselne vzorce iz preteklosti.
Pri mojih terapijah se osredotočamo na:
- Odpravljanje občutkov ogroženosti, nevarnosti in strahu: Terapije pomagajo razgraditi te občutke, ki so pogosto globoko zakoreninjeni v podzavesti.
- Spreminjanje podzavestnih miselnih vzorcev: S tehnikami, kot so EMDR in hipnoterapija, se spreminjajo negativni miselni vzorci, ki vplivajo na naše vedenje.
- Ozdravljenje čustvenih ran: Obravnava čustvenih travm, ki so se nabrale skozi življenje, je ključnega pomena za dosego notranjega miru in stabilnosti.
Te težave se pogosto razvijejo zaradi slabih izkušenj skozi naše življenje.
Razumljivo je, da si želite hitro rešitev. Če bi imela magično paličico, bi vam z največjim veseljem omogočila takojšnjo olajšavo.
Vpliv osebnostne motnje na vključitev v družbo
Osebnostne motnje imajo velik vpliv na posameznikovo sposobnost vključevanja in delovanja v družbi.
Socialne interakcije: Ljudje z osebnostnimi motnjami se pogosto soočajo s težavami pri vzpostavljanju in vzdrževanju zdravih medosebnih odnosov. Njihovo vedenje lahko povzroči konflikte in nesporazume, kar vodi v izolacijo in osamljenost.
Delovna uspešnost: Te motnje lahko vplivajo na delovno učinkovitost. Na primer, posamezniki z mejno osebnostno motnjo lahko doživljajo čustvene vzpone in padce, kar otežuje stabilno delovanje na delovnem mestu. Podobno lahko perfekcionizem pri osebah z obssesivna-kompulzivno osebnostno motnjo povzroči zamude in težave pri dokončanju nalog.
Kakovost življenja: Osebnostne motnje lahko znatno zmanjšajo kakovost življenja. Kronični stres, težave v odnosih in poklicne težave prispevajo k splošnemu nezadovoljstvu in občutkom nemoči.
Stigma in diskriminacija: Posamezniki z osebnostnimi motnjami se pogosto soočajo s stigmo in diskriminacijo, kar še dodatno otežuje njihovo vključitev v družbo. Napačna prepričanja in miti o teh motnjah prispevajo k temu, da so posamezniki pogosto napačno razumljeni in nepravilno obravnavani.
Zaradi teh vplivov je ključnega pomena, da se osebam z osebnostnimi motnjami zagotovi ustrezna podpora in zdravljenje. S celostnim pristopom, ki vključuje zdravljenje, podporne skupine in izobraževanje, je mogoče izboljšati njihove možnosti za vključitev in uspeh v družbi.
V svoji 12-letni karieri sem pomagala že več kot 3600 ljudem, med njimi številnim takim, ki jih pestijo osebnostne motnje. Če želite, sem tu, da pomagam tudi vam. Prvi korak je zaupen pogovor, v katerem bomo skupaj odkrili pravi vzrok vaših težav in oblikovali načrt, kako se jih za vedno osvoboditi.
Zaključek – Osebnostne motnje
Osebnostne motnje so kompleksne in trajne duševne motnje, ki bistveno vplivajo na posameznikovo življenje, vključno z medosebnimi odnosi, delovno učinkovitostjo in splošno kakovostjo življenja. Razumevanje teh motenj zahteva priznavanje kombinacije genetskih, bioloških, psiholoških in okoljskih dejavnikov, ki prispevajo k njihovemu razvoju.
Diagnoza in zdravljenje osebnostnih motenj sta zahtevna procesa, ki vključujeta natančno oceno vedenjskih in miselnih vzorcev ter uporabo terapij za čiščenje podzavestnih čustvenih vzorcev in travm. Kljub temu, da so osebnostne motnje trajne, je z ustreznim zdravljenjem mogoče doseči bistvene izboljšave v simptomih in kakovosti življenja.
Podpora in izobraževanje sta ključna elementa pri zagotavljanju, da imajo osebe z osebnostnimi motnjami dostop do potrebnih virov in storitev, ki jim omogočajo boljše življenje. S skupnimi prizadevanji lahko zmanjšamo stigmo, povečamo ozaveščenost in ustvarimo bolj vključujočo družbo za vse.
Osebni pogovor za osebnostne motnje
Če vam osebnostne motnje in stalna zaskrbljenost otežujeta življenje, vam priporočam, da ne odlašate z iskanjem pomoči. Pomembno je, da se vaše telo nauči občutiti varnost in sprostitev, kar vam bo omogočilo, da se počutite bolje in živite v miru ter zadovoljstvu.
Nudim vam brezplačen uvodni pogovor, v katerem bova skupaj raziskala vaše težave in za vas našla najboljše rešitve in korake za obvladovanje osebnostnih motenj.
Moj cilj je, da vas popeljem do notranjega miru in sproščenosti. Če ste pripravljeni na to pot, vas vabim na brezplačen, zaupen, 30-minutni pogovor.
Zelo mi je pomembno, da vam zagotovim hitro in učinkovito pomoč pri reševanju težav. Skupaj z mojo ekipo se trudimo zagotoviti, da pri nas skorajda ni čakalnih vrst na terapijo.
V Sloveniji so sicer običajne čakalne dobe za terapije lahko večmesečne, odvisno od kraja in vrste težave.
Za več informacij o terapevtih in čakalnih dobah si lahko ogledate ta članek.
Za podrobnejše informacije o anksioznosti pa si oglejte našo kategorijo člankov anksioznost.
Viri – Osebnostne motnje
- American Psychiatric Association. (2013). *Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders (5th ed.). Arlington, VA: American Psychiatric Publishing.
- Millon, T., Grossman, S., Millon, C., Meagher, S., & Ramnath, R. (2004). Personality Disorders in Modern Life (2nd ed.). Hoboken, NJ: John Wiley & Sons.
- Kernberg, O. F. (1984). Severe Personality Disorders: Psychotherapeutic Strategies. New Haven, CT: Yale University Press.
- Linehan, M. M. (1993). Cognitive-Behavioral Treatment of Borderline Personality Disorder. New York, NY: Guilford Press.
- Paris, J. (2003). Personality Disorders Over Time: Precursors, Course, and Outcome. Washington, DC: American Psychiatric Publishing.
- Livesley, W. J. (Ed.). (2001). Handbook of Personality Disorders: Theory, Research, and Treatment. New York, NY: Guilford Press.
- Beck, A. T., Freeman, A., & Davis, D. D. (2004). Cognitive Therapy of Personality Disorders (2nd ed.). New York, NY: Guilford Press.
- Oldham, J. M., Skodol, A. E., & Bender, D. S. (Eds.). (2005). The American Psychiatric Publishing Textbook of Personality Disorders. Washington, DC: American Psychiatric Publishing.
- Clarkin, J. F., Yeomans, F. E., & Kernberg, O. F. (2006). Psychotherapy for Borderline Personality: Focusing on Object Relations. Washington, DC: American Psychiatric Publishing.
- Siever, L. J., & Davis, K. L. (1991). A psychobiological perspective on the personality disorders. American Journal of Psychiatry, 148(12), 1647-1658.
