OSEBNOSTNE MOTNJE
Predstavljajte si, da vsak dan živite z nenehnim občutkom,
- da vas ljudje okoli vas ne razumejo,
- da morate vse skozi zadrževati in obvladovati svoja čustva
- in da so vaši odnosi polni nesporazumov in konfliktov.
To je realnost za mnoge ljudi z osebnostnimi motnjami.
Osebnostne motnje so več kot le težave v vedenju – so globoko zakoreninjene in kompleksne duševne motnje, ki vplivajo na vsak vidik posameznikovega življenja.
V tem članku bomo raziskali različne vrste osebnostnih motenj,
- njihove simptome,
- vzroke
- in možnosti odpravljanja.
Poleg tega bomo razbili nekaj najpogostejših mitov o osebnostnih motnjah in se poglobili v vpliv, ki ga imajo te motnje na človekovo vključitev v družbo.
Kaj so osebnostne motnje
Osebnostne motnje so dolgotrajne duševne motnje, ki vplivajo na način, kako posameznik
- razmišlja,
- čuti
- in se vede.
Te motnje vplivajo na
- odnose,
- delo
- in vsakdanje življenje.
Ne gre zgolj za pomanjkanje volje ali slabe odločitve, temveč za resne psihiatrične težave, ki zahtevajo strokovno pomoč.
Kljub stigmi, ki pogosto obdaja te motnje, je pomembno razumeti, da so osebnostne motnje pogoste in obvladljive s pravim pristopom in podporo.
Vrste osebnostnih motenj
Osebnostne motnje so razdeljene v 3 glavne skupine glede na vedenjske in miselne vzorce:
Skupina A (Ekscentrične motnje)
- Paranoidna osebnostna motnja: Posamezniki s to motnjo so pretirano sumničavi in nezaupljivi do drugih. Vedno imajo pesimistične misli, da jih nekdo želi prizadeti ali jih izkoristiti.
- Shizoidna osebnostna motnja: Ljudje s to motnjo nimajo interesa za socialne odnose in delujejo čustveno hladno. Izogibajo se družbenim interakcijam in pogosto delujejo distancirano.
- Shizotipska osebnostna motnja: Vključuje nenavadna prepričanja in čudno vedenje. Posamezniki lahko verjamejo v magične moči, imajo nenavadne percepcije ali ekscentrično vedenje.
Skupina B (Dramatične, čustvene in nepredvidljive motnje)
- Antisocialna osebnostna motnja: Ti ljudje ignorirajo in kršijo pravice drugih, so impulzivni in neodgovorni. Pogosto kažejo pomanjkanje empatije in obžalovanja za svoja dejanja.
- Mejna osebnostna motnja (BPD): Značilni so intenzivni čustveni vzponi in padci, nestabilni odnosi in močan strah pred zapustitvijo. Ljudje z BPD doživljajo hitre spremembe razpoloženja in impulzivno vedenje.
- Histrionska osebnostna motnja: Posamezniki iščejo pozornost in so pretirano čustveni. Pogosto delujejo dramatično in čutijo potrebo, da so v središču pozornosti.
- Narcistična osebnostna motnja: Narcisti imajo pretirano potrebo po občudovanju, pomanjkanje empatije in ogromen občutek lastne pomembnosti. Prepričani so, da so najpomembnejši in nadpovprečni v primerjavi z drugimi.
Skupina C (Anksiozne in stresne motnje)
- Izogibajoča osebnostna motnja: Posamezniki se izogibajo socialnim stikom zaradi strahu pred zavrnitvijo in ponižanjem. Pogosto se počutijo nevključene in imajo nizko samopodobo.
- Odvisnostna osebnostna motnja: Značilna je pretirana potreba po skrbi za druge, kar vodi v podrejenost in strah pred osamljenostjo. Težko sprejemajo odločitve brez nasvetov drugih in se močno zanašajo na druge.
- Obsessivno-kompulzivna osebnostna motnja (OCPD): Posamezniki so pretirano zaskrbljeni za red, perfekcionizem in kontroliranje. Pogosto so tesnobni, vztrajni in imajo težave s prilagajanjem spremembam.
O anksioznih motnjah piše Vlasta Kuster.
Osebnostne motnje so med najpogostejšimi duševnimi motnjami, prizadenejo približno 10-15 % splošne populacije.
Obstajajo pomembne razlike glede na
- spol,
- starost
- in kulturno ozadje.
Na primer, socialna fobija je pogostejša pri moških, medtem ko je mejna osebnostna motnja bolj razširjena pri ženskah.
S pomočjo različnih terapevtskih pristopov lahko ozdravimo čustvene rane, spremenimo podzavestna prepričanja in odstranimo nakopičen stres iz telesa, ki izhaja iz preteklih travmatičnih izkušenj. Že na uvodnem pogovoru raziščemo, kaj iz vaše preteklosti vas najbolj obremenjuje in kaj poslabšuje osebnostne motnje.
Simptomi in znaki
Simptomi osebnostnih motenj se razlikujejo glede na vrsto motnje, vendar vključujejo:
- Težave v odnosih: Težko vzpostavljajo in vzdržujejo stabilne in zdrave odnose.
- Čustvena nestabilnost: Nenadni in intenzivni čustveni izbruhi, pogosti občutki praznine ali izbruhi jeze.
- Impulzivno vedenje: Nepremišljene odločitve, zloraba substanc ali tvegano vedenje.
- Izkrivljeno razmišljanje: Paranoidne misli, grandiozne ideje ali pomanjkanje empatije.
- Neprilagodljivo vedenje: Težave pri prilagajanju novim situacijam ali spremembam v življenju.
Vzroki in dejavniki tveganja
Razvoj osebnostnih motenj je povezan s kombinacijo
- genetskih,
- bioloških,
- psiholoških
- in okoljskih dejavnikov.
Travmatične izkušnje v otroštvu, kot so zloraba in zanemarjanje, so močno povezane z pojavom razvojem teh motenj.
Sočasne osebnostne motnje (komorbidnost)
Osebnostne motnje pogosto soobstajajo z drugimi duševnimi motnjami, kar imenujemo komorbidnost.
Ta pojav znatno
- vpliva na posameznikovo stanje,
- otežuje diagnozo in odpravljanje
- ter poslabša splošno prognozo.
Tukaj je podrobnejši pregled pogostih komorbidnih motenj:
Depresija:
Sočasna depresija je zelo pogosta pri ljudeh z osebnostnimi motnjami. Približno 50% posameznikov z mejno osebnostno motnjo (BPD) doživlja epizode hude depresije.
Depresija poglobi občutke tesnobe, anksioznosti in samomorilne misli, kar zahteva posebno pozornost in zdravljenje.
O depresiji piše Vlasta Kuster.
Anksiozne motnje
kot so
se pogosto pojavljajo skupaj z osebnostnimi motnjami.
Na primer, posamezniki z izogibajočo osebnostno motnjo pogosto trpijo za socialno anksiozno motnjo zaradi strahu pred zavrnitvijo in ponižanjem.
Zloraba substanc, vključno z alkoholom in drogami, je zelo razširjena med posamezniki z osebnostnimi motnjami.
Približno 65% ljudi z antisocialno osebnostno motnjo in 50% z mejno osebnostno motnjo trpi tudi za motnjami, povezanimi z zlorabo substanc.
Uporaba substanc pogosto služi kot način za obvladovanje bolečih čustev in simptomov stresa, vendar na dolgi rok še poslabša stanje in oteži odpravljanje.
Posttravmatska stresna motnja (PTSM) je pogosta pri ljudeh, ki imajo osebnostne motnje, zlasti pri tistih, ki so doživeli travmatične izkušnje v otroštvu.
Travme vključujejo
- zlorabo,
- zanemarjanje
- fizično nasilje,
- smrt v družini
- ali druge oblike travmatičnih dogodkov, ki vplivajo na razvoj osebnostnih motenj.
Sočasno s PTSM poveča kompleksnost zdravljenja, saj je treba obravnavati tako simptome PTSM kot simptome osebnostne motnje.
O posttravmatskem stresu pišem na VlastaKuster.
Motnje hranjenja, kot so
- ortoreksija,
- anoreksija,
- bulimija
- in prenajedanje,
so prav tako pogoste pri osebah z osebnostnimi motnjami. Na primer, osebe z mejno osebnostno motnjo pogosto doživljajo težave s samopodobo in samoregulacijo, kar lahko vodi do motenj hranjenja.
Zdravljenje teh motenj je zahtevno in zahteva celostni pristop, ki vključuje tako psihološko kot prehransko podporo.
Somatske motnje, kjer posamezniki doživljajo telesne simptome brez očitne medicinske razlage, so pogosto povezane z osebnostnimi motnjami.
Na primer, osebe z mejno osebnostno motnjo lahko doživljajo
- sindrom kronične utrujenosti,
- konstantne bolečine,
- utrujenost
- ali druge somatske simptome, kar dodatno otežuje diagnozo in zdravljenje.
Odpravljanje osebnostnih motenj
Zdravljenje osebnostnih motenj je pogosto dolgotrajno in zahteva kombinacijo terapevtskih pristopov:
- Terapija za čiščenje podzavestnih čustvenih vzorcev: Ta terapija se osredotoča na prepoznavanje in sproščanje globoko zakoreninjenih čustvenih vzorcev in travm iz preteklosti. Metoda, ki sem jo razvila Asja Dominko, prinaša hitre rezultate in trajno odpravi travme in negativne čustvene vzorce.
- Farmakoterapija: zdravila, kot so antidepresivi, antipsihotiki ali stabilizatorji razpoloženja, se lahko uporabljajo za lajšanje specifičnih simptomov, vendar ne odpravljajo stanja, ampak ga samo blažijo.
- Podporne skupine: skupine za samopomoč ali podporne skupine lahko nudijo čustveno podporo in pomagajo posameznikom pri spopadanju z motnjo.
- Izobraževanje in podpora družini: vključevanje družinskih članov v zdravljenje lahko izboljša razumevanje motnje in podporo posamezniku.
Močna terapevtska zveza je ključna za uspeh terapije.
Celostna rešitev
Osebnostne motnje močno otežijo naše življenje in življenja naših najbližjih. Če občutite, da vas osebnostna motnja ovira v vsakdanjem življenju, je čas, da poiščete pomoč.
Dobra novica je, da je na voljo več učinkovitih načinov zdravljenja za osebnostne motnje, vključno s terapijami, ki trajno odpravljajo čustvene in miselne vzorce iz preteklosti.
Pri mojih terapijah se osredotočamo na:
- Odpravljanje občutkov ogroženosti, nevarnosti in strahu: Terapije pomagajo razgraditi te občutke, ki so pogosto globoko zakoreninjeni v podzavesti.
- Spreminjanje podzavestnih miselnih vzorcev: S tehnikami, kot so EMDR in hipnoterapija, se spreminjajo negativni miselni vzorci, ki vplivajo na naše vedenje.
- Ozdravljenje čustvenih ran: Obravnava čustvenih travm, ki so se nabrale skozi življenje, je ključnega pomena za dosego notranjega miru in stabilnosti.
Te težave se pogosto razvijejo zaradi slabih izkušenj skozi naše življenje.
Razumljivo je, da si želite hitro rešitev. Če bi imela magično paličico, bi vam z največjim veseljem omogočila takojšnjo olajšavo.
Pogosti miti o osebnostnih motnjah
Obstaja veliko napačnih prepričanj o osebnostnih motnjah. Tukaj je pet najpogostejših mitov, ki jih bomo ovrgli ali potrdili:
Mit: Osebnostne motnje so neozdravljive.
Dejstvo: Osebnostne motnje so obvladljive z ustreznim zdravljenjem. Z terapijo lahko posamezniki bistveno izboljšajo svoje simptome in kakovost življenja.
Terapija, ki vključuje čiščenje podzavestnih čustvenih vzorcev in travm, je lahko zelo učinkovita pri zdravljenju osebnostnih motenj.
Mit: Ljudje z osebnostnimi motnjami so nevarni.
Dejstvo: Večina ljudi z osebnostnimi motnjami ni nasilnih. Nekatere motnje, kot je antisocialna osebnostna motnja, lahko povečajo tveganje za agresivno vedenje, vendar to ne velja za vse osebnostne motnje.
Na primer, posamezniki z mejno osebnostno motnjo pogosto škodujejo sebi, ne pa drugim.
Mit: Osebnostne motnje so posledica slabe vzgoje.
Dejstvo: Medtem ko lahko okoljski dejavniki, kot so travmatične izkušnje v otroštvu, prispevajo k razvoju osebnostnih motenj, so ključni tudi genetski in biološki dejavniki.
To pomeni, da osebnostne motnje niso zgolj posledica vzgoje, temveč kompleksne interakcije več dejavnikov.
Mit: Ljudje z osebnostnimi motnjami so le dramatični in iščejo pozornost.
Dejstvo: Simptomi osebnostnih motenj, kot so čustvena nestabilnost, impulzivno vedenje in težave v odnosih, niso iskanje pozornosti, temveč resnične in pogosto zelo boleče izkušnje za posameznika.
Zdravljenje in podpora sta ključnega pomena za obvladovanje teh simptomov.
Mit: Osebnostne motnje vplivajo samo na posameznika, ne pa tudi na druge.
Dejstvo: Osebnostne motnje močno vplivajo na odnose posameznika z drugimi.
Te motnje lahko povzročijo težave v družinskih, prijateljskih in delovnih odnosih, kar pomeni, da imajo širši vpliv na skupnost in družbo kot celoto.
Vpliv osebnostne motnje na vključitev v družbo
Osebnostne motnje imajo velik vpliv na posameznikovo sposobnost vključevanja in delovanja v družbi.
- Socialne interakcije: Ljudje z osebnostnimi motnjami se pogosto soočajo s težavami pri vzpostavljanju in vzdrževanju zdravih medosebnih odnosov. Njihovo vedenje lahko povzroči konflikte in nesporazume, kar vodi v izolacijo in osamljenost.
- Delovna uspešnost: Te motnje lahko vplivajo na delovno učinkovitost. Na primer, posamezniki z mejno osebnostno motnjo lahko doživljajo čustvene vzpone in padce, kar otežuje stabilno delovanje na delovnem mestu. Podobno lahko perfekcionizem pri osebah z obssesivna-kompulzivno osebnostno motnjo povzroči zamude in težave pri dokončanju nalog.
- Kakovost življenja: Osebnostne motnje lahko znatno zmanjšajo kakovost življenja. Kronični stres, težave v odnosih in poklicne težave prispevajo k splošnemu nezadovoljstvu in občutkom nemoči.
- Stigma in diskriminacija: Posamezniki z osebnostnimi motnjami se pogosto soočajo s stigmo in diskriminacijo, kar še dodatno otežuje njihovo vključitev v družbo. Napačna prepričanja in miti o teh motnjah prispevajo k temu, da so posamezniki pogosto napačno razumljeni in nepravilno obravnavani.
Zaradi teh vplivov je ključnega pomena, da se osebam z osebnostnimi motnjami zagotovi ustrezna podpora in zdravljenje. S celostnim pristopom, ki vključuje zdravljenje, podporne skupine in izobraževanje, je mogoče izboljšati njihove možnosti za vključitev in uspeh v družbi.
V svoji 12-letni karieri sem pomagala že več kot 3600 ljudem, med njimi številnim takim, ki jih pestijo osebnostne motnje. Če želite, sem tu, da pomagam tudi vam. Prvi korak je zaupen pogovor, v katerem bomo skupaj odkrili pravi vzrok vaših težav in oblikovali načrt, kako se jih za vedno osvoboditi.
Osebnostne motnje in medosebni odnosi
Medosebni odnosi so za osebe z osebnostnimi motnjami pogosto polni izzivov.
Nekaj pogostih težav v odnosih vključuje:
- Nezaupanje: Pri paranoidni osebnostni motnji nezaupanje v druge vodi do nenehnih konfliktov in občutka izoliranosti.
- Emocionalna nestabilnost: Posamezniki z mejno osebnostno motnjo pogosto doživljajo močne čustvene vzpone in padce, kar lahko povzroči nestabilnost v odnosih.
- Potreba po pozornosti: Ljudje s histrionsko osebnostno motnjo imajo stalno potrebo po pozornosti, kar lahko obremeni prijatelje in družino.
- Pomanjkanje empatije: Pri narcistični osebnostni motnji pomanjkanje empatije otežuje vzpostavljanje in vzdrževanje tesnih odnosov.
Osebnostne motnje in poklicna uspešnost
Poklicna uspešnost je pogosto zmanjšana zaradi simptomov osebnostnih motenj. Nekateri izzivi vključujejo:
- Konflikti na delovnem mestu: Nezaupanje in sumničavost lahko povzročita konflikte s sodelavci in nadrejenimi.
- Nizka produktivnost: Emocionalna nestabilnost in perfekcionizem lahko vplivata na produktivnost in izpolnjevanje rokov.
- Stres in izgorelost: Osebnostne motnje lahko povečajo dovzetnost za stres in izgorelost, kar vodi do pogostih bolniških odsotnosti in zmanjšane delovne zmožnosti.
Podpora in vključitev
Za uspešno vključitev oseb z osebnostnimi motnjami v družbo je potrebno večplastno pristopiti:
- Izobraževanje in ozaveščanje: Pomembno je izobraževati javnost o osebnostnih motnjah, da se zmanjša stigma in poveča razumevanje.
- Podpora družine in prijateljev: Družinski člani in prijatelji morajo biti vključeni v zdravljenje in podporo, da lahko učinkovito pomagajo svojim bližnjim.
- Dostop do virov in storitev: Dostop do terapevtskih storitev, podpornih skupin in drugih virov je ključen za izboljšanje kakovosti življenja oseb z osebnostnimi motnjami.
- Spodbujanje zaposlovanja: Delodajalci lahko pomagajo z ustvarjanjem podpornih delovnih okolij in ponujanjem prilagoditev, ki omogočajo posameznikom z osebnostnimi motnjami, da uspešno delujejo na delovnem mestu.
Z ustrezno podporo in razumevanjem lahko osebe z osebnostnimi motnjami dosežejo boljše rezultate in polno sodelujejo v družbenem življenju.
Zaključek – osebnostne motnje
Osebnostne motnje so kompleksne in trajne duševne motnje, ki bistveno vplivajo na posameznikovo življenje, vključno z medosebnimi odnosi, delovno učinkovitostjo in splošno kakovostjo življenja. Razumevanje teh motenj zahteva priznavanje kombinacije genetskih, bioloških, psiholoških in okoljskih dejavnikov, ki prispevajo k njihovemu razvoju.
Diagnoza in zdravljenje osebnostnih motenj sta zahtevna procesa, ki vključujeta natančno oceno vedenjskih in miselnih vzorcev ter uporabo terapij za čiščenje podzavestnih čustvenih vzorcev in travm. Kljub temu, da so osebnostne motnje trajne, je z ustreznim zdravljenjem mogoče doseči bistvene izboljšave v simptomih in kakovosti življenja.
Podpora in izobraževanje sta ključna elementa pri zagotavljanju, da imajo osebe z osebnostnimi motnjami dostop do potrebnih virov in storitev, ki jim omogočajo boljše življenje. S skupnimi prizadevanji lahko zmanjšamo stigmo, povečamo ozaveščenost in ustvarimo bolj vključujočo družbo za vse.
Osebni pogovor
Če vam osebnostne motnje in stalna zaskrbljenost otežujeta življenje, vam priporočam, da ne odlašate z iskanjem pomoči. Pomembno je, da se vaše telo nauči občutiti varnost in sprostitev, kar vam bo omogočilo, da se počutite bolje in živite v miru ter zadovoljstvu.
Nudim vam brezplačen uvodni pogovor, v katerem bova skupaj raziskala vaše težave in za vas našla najboljše rešitve in korake za obvladovanje osebnostnih motenj.
Moj cilj je, da vas popeljem do notranjega miru in sproščenosti. Če ste pripravljeni na to pot, vas vabim na brezplačen, zaupen, 30-minutni pogovor.
Zelo mi je pomembno, da vam zagotovim hitro in učinkovito pomoč pri reševanju težav. Skupaj z mojo ekipo se trudimo zagotoviti, da pri nas skorajda ni čakalnih vrst na terapijo.
V Sloveniji so sicer običajne čakalne dobe za terapije lahko večmesečne, odvisno od kraja in vrste težave.
Za več informacij o terapevtih in čakalnih dobah si lahko ogledate ta članek.
Za podrobnejše informacije o anksioznosti pa si oglejte našo kategorijo člankov anksioznost.
Viri – osebnostne motnje
- American Psychiatric Association. (2013). *Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders (5th ed.). Arlington, VA: American Psychiatric Publishing.
- Millon, T., Grossman, S., Millon, C., Meagher, S., & Ramnath, R. (2004). Personality Disorders in Modern Life (2nd ed.). Hoboken, NJ: John Wiley & Sons.
- Kernberg, O. F. (1984). Severe Personality Disorders: Psychotherapeutic Strategies. New Haven, CT: Yale University Press.
- Linehan, M. M. (1993). Cognitive-Behavioral Treatment of Borderline Personality Disorder. New York, NY: Guilford Press.
- Paris, J. (2003). Personality Disorders Over Time: Precursors, Course, and Outcome. Washington, DC: American Psychiatric Publishing.
- Livesley, W. J. (Ed.). (2001). Handbook of Personality Disorders: Theory, Research, and Treatment. New York, NY: Guilford Press.
- Beck, A. T., Freeman, A., & Davis, D. D. (2004). Cognitive Therapy of Personality Disorders (2nd ed.). New York, NY: Guilford Press.
- Oldham, J. M., Skodol, A. E., & Bender, D. S. (Eds.). (2005). The American Psychiatric Publishing Textbook of Personality Disorders. Washington, DC: American Psychiatric Publishing.
- Clarkin, J. F., Yeomans, F. E., & Kernberg, O. F. (2006). Psychotherapy for Borderline Personality: Focusing on Object Relations. Washington, DC: American Psychiatric Publishing.
- Siever, L. J., & Davis, K. L. (1991). A psychobiological perspective on the personality disorders. American Journal of Psychiatry, 148(12), 1647-1658.
