Kaj je agorafobija in kako jo uspešno premagati

Ste že bili kdaj v situaciji, ko ste naenkrat začutili močan strah, ker morate zapustiti vam varen prostor? Vas je takrat ta strah tako omejeval, da vas je začela grabiti panika? Agorafobija je ena izmed težav, ki se vam tiho priplazi v življenje in ga neopazno prevzame, dokler se ne znajdete ujeti v lastnem domu.

V tem članku bomo raziskali vse ključne vidike te anksiozne motnje – kaj je agorafobija, zakaj se pojavi, kako jo prepoznamo in kakšne so možnosti zdravljenja ter samopomoči.

Kaj je agorafobija?

Agorafobija je anksiozna motnja, pri kateri oseba doživlja močan strah pred določenimi situacijami ali kraji, od koder bi bilo težko pobegniti ali dobiti pomoč v primeru napada panike.

Ljudje z agorafobijo se izogibajo javnim in odprtim prostorom, kot so trgi in parki, pa tudi zaprtim prostorom, kot so avtobusi, trgovine ali dvigala. Gre za strah pred nezmožnostjo pobega, izgubo nadzora ali iskanja pomoči, kar vodi v izolacijo in sproži anksioznost v obeh vrstah okolij.

Kateri so mentalni vzroki za agorafobijo

Vzroki, da se razvije agorafobija so zelo različni in pogosto izhajajo iz kombinacije genetskih, psiholoških in okoljskih dejavnikov. Najpogostejši mentalni sprožilci so panični napadi, negativni podzavestni vzorci ter pretekle travmatične izkušnje, kot so zloraba in nasilje.

1. Panični napadi in strah pred njihovim pojavom

Panični napadi so glavni krivec za nastanek agorafobije. Panični napad je intenziven in nenaden občutek tesnobe, ki ga spremljajo fizični simptomi, kot so

• težave z dihanjem,
• pospešeno bitje srca,
• stiskanje v prsih,
• vrtoglavica
• in občutek izgube nadzora.

Ko oseba enkrat doživi panični napad v določenem okolju (npr. panika med vožnjo ali v trgovini), se lahko razvije močan strah pred ponovitvijo, zaradi česar začne izogibati situacijam ali lokacijam, kjer se je napad zgodil.

Izogibanje teh situacij povzroči, da posameznik postane ujet v svojem strahu, kar vodi do še večje izolacije. Na dolgi rok to utrjuje prepričanje, da so ti kraji ali situacije nevarni, čeprav je napad panike zgolj telesna in čustvena reakcija na nevarnost, ki pa velikokrat dejansko ne predstavlja resnične grožnje.

2. Travmatične izkušnje, zloraba in nasilje

Travmatične travme iz otroštva, kot so fizična ali čustvena zloraba, povečajo tveganje za razvoj anksioznih motenj, vključno z agorafobijo. Takšne izkušnje lahko povzročijo občutek, da je cel svet nevaren. Raziskave so pokazale, da so posamezniki, ki so doživeli zlorabo ali nasilje, bolj nagnjeni k razvoju paničnih napadov in agorafobije.

Oseba, ki je doživela travmo, bo najverjetneje v prihodnosti na podzavestni ravni povezala določene kraje ali situacije s preteklo bolečino, kar sproži panične napade. Ti dogodki so pogosto zakoreninjeni globoko v podzavest, zato se oseba morda niti ne zaveda, zakaj ga določena situacija prestraši.

3. Negativni podzavestni vzorci

Negativni podzavestni vzorci so vedno prisotni pri pojavu agorafobije. Ko oseba doživi panični napad ali travmatičen dogodek, možgani ustvarijo močno povezavo med dogodkom in strahom. Tovrstni podzavestni vzorci lahko postanejo zelo trdovratni in obvladujejo naše vedenje, ne da bi se tega sploh zavedali.

Na primer, oseba, ki je doživela napad panike na avtobusu, bo začela verjeti, da se bo napad zgodil vedno, ko bo uporabljala javni prevoz. Ta strah, ki ga čuti zaradi preteklih dogodkov, jo prisili, da se izogiba avtobusov, kar vodi v vse večjo izolacijo in zaprtost vase.

Kako se agorafobija občuti?

Ljudje z agorafobijo se soočajo z zelo močnimi občutki strahu in panike, kadar se znajdejo v situacijah, ki se jim zdijo nevarne. To lahko vključuje fizične simptome, kot so:

Poleg teh telesnih težav, doživljajo tudi psihološko stisko, ki lahko pomeni

• strah pred smrtjo,
• izgubo nadzora nad telesom
• ali občutek, da bodo “znoreli.”

Zaradi teh občutkov je življenje z agorafobijo zelo težko, saj jih strah pogosto omejuje pri vsakdanjih stvareh, kot je že odhod od doma.

Kako prepoznamo agorafobijo?

Agorafobija se razvija počasi, zato je v začetnih fazah težko prepoznati. Znaki, ki kažejo na to motnjo, vključujejo:

• Izogibanje določenim situacijam: Posameznik začne načrtovati svoj dan tako, da se izogne krajem, kjer se počuti tesnobno.
• Strah pred zapuščanjem doma: V hujših primerih se oseba povsem zapre v svoj dom in se izogiba odhodu ven.
• Potreba po spremstvu: Nekateri se počutijo varnejše, če jih spremlja nekdo, ki mu zaupajo.
• Fizični simptomi tesnobe: Ko se znajdejo v situacijah, ki jih dojemajo kot nevarne, se pojavijo močne telesne reakcije, kot so hitrejši srčni utrip, znojenje in tresenje, ki lahko vodijo v panični napad.

Katere so najpogostejše fobije?

Poleg agorafobije so med najpogostejšimi fobijami:

1. Arahnofobija: Strah pred pajki. Ljudje s to fobijo se izogibajo območjem, kjer bi lahko našli pajke.
2. Klaustrofobija: Strah pred zaprtimi prostori. Pogosta v dvigalih ali majhnih prostorih, kjer se oseba počuti ujeto.
3. Akrofobija: Strah pred višino. Povzroča nelagodje ali paniko na visokih mestih, kot so stolpi ali gore.
4. Ofidiofobija: Strah pred kačami. Pojavi se ob misli na kače ali ob srečanju z njimi.
5. Aviatofobija: Strah pred letenjem. Osebe s to fobijo se izogibajo letenju ali ga doživljajo z izjemno tesnobo.

Te fobije so pogosto povezane z občutkom izgube nadzora in sprožajo fizične simptome, kot so znojenje, tresenje in hitrejši srčni utrip.

Kako se zdravijo fobije?

Zdravljenje agorafobije in drugih fobij je najbolj učinkovito s pomočjo terapije in po potrebi z zdravili. Cilj zdravljenja je postopoma zmanjšati strah in tesnobo, ki jih oseba občuti v določenih situacijah.

Terapije: čustveno-energetska terapija

Ta vrsta terapije deluje tako, da se skupaj s terapevtom vračamo v svoje pretekle spomine. V tej terapiji iščemo trenutek ali dogodek iz preteklosti, ko smo prvič začutili strah, ki je kasneje privedel do razvoja agorafobije. Pogosto gre za neko situacijo, ki je takrat v nas sprožila močno čustveno reakcijo, in zaradi tega smo začeli povezovati določen prostor ali dogodek s tem občutkom nevarnosti.

Ko skupaj s terapevtom najdemo ta spomin, je ključnega pomena, da ga temeljito predelamo. To pomeni, da poskušamo razumeti, da tisti dogodek sam po sebi ni bil nevaren, ampak je naše telo takrat tako reagiralo zaradi občutka strahu.

Namen terapije je, da skozi to razumevanje sprejmemo situacijo, ki se je zgodila, in prepoznamo, da ta dogodek ne pomeni resnične grožnje. Ko predelamo ta občutek in ga začnemo videti drugače, postopoma zmanjšujemo strah, ki nas spremlja v podobnih situacijah. To nam omogoči, da počasi pridobimo večjo samozavest in se soočimo s kraji ali situacijami, ki smo se jih prej izogibali. Na ta način lahko postopoma premagamo agorafobijo in ponovno začnemo živeti bolj sproščeno življenje.

Zdravila

Zdravila se včasih uporabljajo za pomoč pri obvladovanju simptomov agorafobije. Zdravnik lahko predpiše antidepresive (kot so SSRI) ali anksiolitike, ki zmanjšujejo občutke tesnobe in pomagajo pri nadzoru paničnih napadov.

Zdravila lahko pomagajo osebi, da se počuti bolj umirjeno in manj obremenjeno s tesnobo, kar olajša vsakodnevno delovanje. Poleg tega hitro zmanjšajo simptome, kot so

• panični napadi,
• tresenje,
• stiskanje v prsih
• ali hiter srčni utrip,

kar osebi omogoča, da se začne bolj svobodno gibati in delovati v situacijah, ki so ji prej povzročale strah.

Vendar je pomembno razumeti, da ta zdravila ne odpravijo vzroka strahu, ampak le začasno ublažijo simptome. Medtem ko lahko pomagajo, da se oseba počuti manj tesnobno in bolj umirjeno, zdravila ne zdravijo tistega, kar sproža strah. Poleg tega imajo lahko zdravila negativne učinke, kot so

• zaspanost,
• utrujenost,
• brezvoljnost
• ali odvisnost,

kar pomeni, da lahko dolgoročna uporaba prinese nove težave. Za mnoge ljudi so zdravila še posebej uporabna na začetku zdravljenja, saj jim pomagajo pridobiti dovolj stabilnosti, da lahko začnejo aktivno delati na odpravljanju vzrokov za svojo agorafobijo.

Načini samopomoči pri agorafobiji

Kako pa lahko sami premagamo strah? Poleg terapije in zdravil obstaja več učinkovitih načinov samopomoči, ki lahko pomagajo osebam z agorafobijo izboljšati svoje stanje:

• Dihalne in sprostitvene tehnike: Te tehnike pomagajo zmanjšati fizične simptome panike in tesnobe.
• Vizualizacija varnih prostorov: Pri tej tehniki si posameznik zamišlja prostor, kjer se počuti varnega, kar mu pomaga obvladovati tesnobo v sprožilnih situacijah.
• Postopno soočanje s strahovi: Pomembno je, da si oseba postavi majhne cilje, npr. krajše sprehode, obisk trgovine ali vožnjo z avtobusom, in postopoma povečuje svojo izpostavljenost sprožilnim situacijam.

Naslednje tehnike pomagajo pri zmanjšanju strahu in napetosti:

Sproščanje mišic: Pri tej tehniki postopoma napenjaš in nato sproščaš različne mišice v telesu, en del za drugim. Začneš lahko z nogami, jih napneš za nekaj sekund, nato pa jih sprostiš. Tako greš počasi po telesu navzgor. To ti pomaga zmanjšati napetost v telesu in se počutiš bolj sproščeno.

Globoko dihanje: Globoko dihanje je tehnika, pri kateri se osredotočaš na počasen in globok vdih skozi nos ter izdih skozi usta. Med dihanjem lahko šteješ do štiri, ko vdihuješ, zadržiš dih za nekaj sekund, nato pa počasi izdihneš. To ti pomaga umiriti srčni utrip in zmanjšati občutek tesnobe.

Meditacija: Pri meditaciji se usedeš ali uležeš na mirno mesto, zapreš oči in se osredotočiš na svojo dihanje ali določen zvok, misel ali občutek. Pri meditaciji se učiš, kako umiriti svoje misli in se sprostiti. Pomaga ti zmanjšati stres in izboljšati zbranost.

Te metode vam lahko olajšajo občutek tesnobe v trenutkih, ko se znajdete v neprijetnih situacijah. Več tehnik, kako se spoprijeti s tesnobo pa najdete tukaj.

Zakaj svetovanje ali samopomoč nista dovolj?

Pri samopomoči se pogosto uporablja tehnika, kjer se postopoma izpostavite situacijam, ki v vas povzročajo strah, da spoznali, da te situacije v resnici niso nevarne. Vendar pa ljudje z agorafobijo za to pogosto potrebujejo strokovno pomoč, saj je strah premočen, da bi ga sami premagali.

Če bi uporabljal le te tehnike, bi se moral nanje zanašati znova in znova, saj ne odpravijo pravega vzroka strahu. Strah bi se lahko samo preselil na kakšno drugo situacijo, namesto da bi ga popolnoma odpravil. Zato je pomembno, da z pomočjo strokovnjakov poiščemo in odpravimo vzrok strahu, ne samo simptome.

Kako odpraviti fobije si lahko preberete na VlastaKuster.si.

Sklepne misli in spodbuda za prihodnost – agorafobija

Agorafobija je kompleksna motnja, ki lahko močno vpliva na kakovost življenja, vendar jo je mogoče uspešno premagati s pravim pristopom. Pomembno je vedeti, da lahko s pravilnimi tehnikami in ustrezno podporo ponovno prevzamete nadzor nad svojim življenjem.

Če se soočate z agorafobijo, ne odlašajte s tem, da poiščete pomoč. Terapevtski pristopi in tehnike samopomoči vam lahko resnično pomagajo.

Vsak korak naprej – tudi najmanjši – je pomemben na poti k vašemu okrevanju.

Če želite mojo strokovno terapevtsko pomoč, sem vam na voljo s svojim celovitim programom Notranji mir, v katerem se skupaj posvetimo iskanju in odpravljanju vzrokov vaših strahov.

Program Notranji mir je zasnovan kot celosten 3-mesečni proces, ki temelji na globokem razumevanju vaših notranjih izzivov. Namenjen je tistim, ki se počutijo ujeti v krog nenehnih porazov, razočaranj in bolečin ter potrebujejo resno pomoč pri celjenju teh ran.

V programu se s pomočjo mojega vodenja osvobodite:

• nemira,
• neprijetnih občutkov,
• in ponovno odkrijete svoj notranji mir ter občutek svobode.

V procesu se ne ukvarjamo le s simptomi, temveč se poglobimo v vzroke vaših težav, kar omogoča trajne spremembe in vam vrača občutek ravnovesja v življenju.

Če želite izvedeti več o programu, vas vabim na brezplačen uvodni pogovor, kjer vam bomo odgovorili na vsa vaša vprašanja in vam pomagali začeti pot do notranjega celjenja. Prijavite se s klikom na spodnji gumb.

Če pa ste že prepričani, da želite mojo pomoč pa lahko program kar sami kupite in srečali se bomo na osebnem pogovoru.

Viri – Agorafobija

American Psychiatric Association. (2013). Diagnostic and statistical manual of mental disorders (5th ed.). Washington, DC: American Psychiatric Publishing.

Bandelow, B., & Michaelis, S. (2015). Epidemiology of anxiety disorders in the 21st century. Dialogues in Clinical Neuroscience, 17(3), 327–335.

Craske, M. G., Stein, M. B., Eley, T. C., Milad, M. R., Holmes, A., Rapee, R. M., & Wittchen, H. U. (2017). Anxiety disorders. Nature Reviews Disease Primers, 3, Article 17024.

Kessler, R. C., Petukhova, M., Sampson, N. A., Zaslavsky, A. M., & Wittchen, H. U. (2012). Twelve-month and lifetime prevalence and lifetime morbid risk of anxiety and mood disorders in the United States. International Journal of Methods in Psychiatric Research, 21(3), 169–184.

Hofmann, S. G., & Smits, J. A. (2008). Cognitive-behavioral therapy for adult anxiety disorders: A meta-analysis of randomized placebo-controlled trials. The Journal of Clinical Psychiatry, 69(4), 621–632.