Kako družbeni mediji vplivajo na duševno zdravje ljudi

Kakšen je vpliv družbenih medijev na duševno zdravje je danes vse pomembnejše vprašanje, saj jih uporabljamo za komunikacijo, spremljanje novic in zabavo. Ampak, a ste se kdaj vprašali, kako ta omrežja vplivajo na vaše počutje in delovanje možganov?

Raziskave kažejo, da lahko pretirana uporaba teh novodobnih medijev vodi do večje tesnobe in poslabšanja simptomov anksioznosti, predvsem pri tistih, ki se z njo že soočajo.

Kakšen je vpliv družbenih medijev na duševno zdravje?

Veliko ljudi se v 2025 sooča z znaki socialne anksioznosti – predvsem pa so na udaru mladi. Raziskava The Lancet Psychiatry je pokazala, da skoraj 75 % mladostnikov do 18. leta starosti doživlja simptome tesnobe in depresije, od tega je 84 % deklet in 61 % fantov (Stein et al., 2008).

Če ste bolj sramežljivi ali se pogosto počutite osamljeni, težko sklepate prijateljstva ali pa sploh nimate želje po druženju, je velika verjetnost, da začnete več časa preživljati na družbenih medijih. Tam ljudje iščejo povezave in prijatelje, zanimive vsebine za krajšanje časa in najnovejše informacije – vse to brez občutkov izpostavljenosti in ranljivosti, saj se lahko na internetu vsak predstavlja, kakor koli želi.

Prav to pa predstavlja problem, saj internetno okolje ustvarja občutek varnosti in anonimnosti, ki pogosto vodi v manj odgovorno vedenje, sovražni govor, spletno nasilje (cyberbullying) in deljenje nepreverjenih ter lažnih novic (fake news).

Uporabniki pogosto ne preverjajo novic in virov informacij, zato lahko delijo lažne novice, ki posledično vplivajo na mnenje javnosti, širijo paniko ter povzročajo spore in družbene delitve.

Raziskava iz 2016 kaže, da je deljenje lažnih novic na družbenih omrežjih vse večji problem. V raziskavi je kar 46 % državljanov EU verjelo lažnim novicam, 60 % pa jih je delilo naprej, ne da bi preverili informacije pri drugih virih.

Katera družbena omrežja uporabljamo v Sloveniji?

Najbolj priljubljena družbeni mediji v Sloveniji (Valicon, 2019) so:

• Facebook (~1.000.000 uporabnikov),
• Instagram (~450.500 uporabnikov),
• Snapchat (~250.000 uporabnikov),
• Twitter (~208.500 uporabnikov),
• Pinterest (~180.500 uporabnikov),
• LinkedIn (~161.000 uporabnikov).

Podatki za najhitreje naraščajoče družbeno omrežje TikTok niso javno znani, vendar se ocenjuje, da številka presega milijon uporabnikov.

Po podatkih raziskave Media+ ima vsaj eno družbeno omrežje kar 82 % Slovencev in Slovenk, starih med 16 in 74 let. To pomeni približno 1,25 milijona ljudi.

Toda vprašanje je: vam družbeni mediji pomagajo, da se boljše počutite ali pa vam v resnici bolj škodijo kot koristijo?

Socialna anksioznost in družbena omrežja

Torej, če so družbeni mediji tako zelo fajn, da jih uporabljamo po več ur na dan, kaj bi lahko bila njihova problematika?

Raziskava, ki sta jo izvedla O’Day in Heimberg (2021), je preučevala prav to – kako ljudje s težavami z anksioznostjo uporabljajo družbena omrežja in ali jim to koristi ali škodi.

Kaj so glavne ugotovitve raziskave vpliva družbenih medijev na anksioznost?

• Ljudje s socialno anksioznostjo pogosto nadomeščajo družbena omrežja za občutek resničnih odnosov.
• Občutki, ki jih dobijo od družbenih medijev, večinoma niso zadovoljivi, zato na njih preživijo še več časa v upanju, da bo to zadovoljilo njihove potrebe.
• Težava ni v količini preživetega časa na družbenih medijih, temveč v načinu, kako jih uporabljajo.
• Zaradi osamljenosti ljudje preživijo na družbenih medijih več časa.

Kaj je “problematična uporaba” družbenih omrežji?

Znanstveniki pogosto govorijo o “neprimerni uporabi”, kar pomeni, da nekdo uporablja družbena omrežja na način, ki mu škoduje. To ne pomeni le, da je na Instagramu 6 ur na dan, temveč da jih uporablja na nezdrav način, kot so:

• Pasivna uporaba družbenih medijev – samo gleda objave drugih (povečuje občutek osamljenosti in izključenosti).
• Negativno počutje po uporabi – zaradi primerjanja z nerealističnimi standardi (počuti se manjvredno in manj samozavestno).
• Uporaba družbenih medijev kot pobeg pred realnostjo – izogibanje težavam in prekomerna uporaba manjšata produktivnost in motivacijo ter vodita v odvisnost.

Če želite bolje razumeti delovanje svojih misli in čustev ter nastanek podzavestnih vzorcev obnašanja, vas vabim, da si popolnoma brezplačno preberete mojo novo knjigo “Pot do notranjega miru”.

Naučili se boste prisluhniti svojemu telesu, ga razumeti in doseči notranji mir.

Prenesite svoj brezplačni izvod knjige zdaj in začnite svojo pot k boljšemu razumevanju telesa in uma.

Kaj so prednosti uporabe družbenih medijev?

Manj socialne anksioznosti – na Instagramu ali Facebooku ni neposrednega očesnega stika, nihče ne spremlja naše telesne govorice, ni možnosti za neprijetno tišino itd. Vse to ljudem z anksioznostjo olajša komunikacijo in zmanjšuje stres.

Večji nadzor – Ko dobimo sporočilo na Messengerju, imamo toliko časa za razmislek, kaj bomo odpisali, kolikor si ga pač vzamemo. Lahko urejamo svoje sporočilo in ga tudi izbrišemo. V realnem življenju tega seveda ne moremo, saj je komunikacija spontana in hipna.

Udobje – Ni se nam treba pripravljati, preobleči ali oditi iz hiše, kar pomeni, da nam povzroča veliko manj napora kot druženja v živo. Na primer, klic s šefom preko Viberja lahko opravimo iz postelje v pidžami.

Občutek povezanosti – Na družbenih omrežjih lahko komuniciramo s širšim krogom ljudi hkrati, lahko delamo skupinske klice, videoklice, spremljamo aktivnosti drugih, njihova mnenja, ideale in želje.

Iskanje prijateljev – Osamljeni ljudje pogosto uporabljajo družbene medije s željo, da bodo našli prijatelje ali ljubezen. Nekateri so uspešni, spet drugi pa, sodeč po raziskavah, čutijo še večjo osamljenost in izključenost.

Primerjanje z drugimi – Na družbenih medijih v veliki večini uporabniki objavljajo najboljše in najpopolnejše slike sebe in svojega življenja. Če nekdo, ki je v stiski, cel dan brska po Instagramu, kjer vidi, kako imajo vsi okoli njega navidezno popolna življenja, ga to še veliko bolj potolče, saj se počuti še bolj na tleh.

Kaj je torej rešitev?

Raziskava je pokazala, da lahko aktivna uporaba družbenih medijev, torej: komuniciranje, objavljanje vsebin, komentiranje in deljenje svojih občutkov in mnenj, pomaga manjšati anksioznost. Problem je torej v pasivni uporabi družbenih omrežij, ko samo skrolamo in spremljamo objave drugih.

Prav tako se je izkazalo, da se ljudje počutijo manj osamljeni, če zmanjšajo čas, preživet na družbenih omrežjih. Popolna ukinitev uporabe pa se v večini primerov izkaže za slabo rešitev, saj se ljudje po tem počutijo še veliko bolj izolirani.

Najboljša je kot vedno zmerna uporaba, ki jo je treba kombinirati z osebnim druženjem, saj nam omogoča pristnejšo povezanost, zmanjšuje stres in zagotavlja bolj iskrene ter globlje odnose.

Zaključek – Vpliv družbenih medijev na duševno zdravje

Družbeni mediji so lahko koristni ali škodljivi – vse je odvisno od tega, kako jih uporabljamo.

• Če jih uporabljamo za povezovanje in komunikacijo z drugimi aktivnimi uporabniki, nam dajejo občutek povezanosti, tudi če oseba, s katero se pogovarjamo, ni fizično prisotna.
• Ko pa jih uporabljamo samo za opazovanje drugih ljudi in primerjanje z njimi, to vodi do občutka osamljenosti in tesnobe.

Če želite izboljšati svoje mentalno zdravje, poskusite omejiti čas, ki ga preživite na družbenih omrežjih, in se raje osredotočite na gradnjo ter ohranjanje resničnih odnosov, ki vas bodo zapolnili z več ljubezni in topline kot pa jo lahko prejmete preko ekrana svojega telefona.

Če ste v hudi stiski in potrebujete pomoč pri reševanju duševnih težav, kot so:

• anksioznost,
• izgorelost,
• nespečnost,
• panični napadi itd.,

vas vabim, da kliknete na spodnji gumb in se prijavite na brezplačen uvodni pogovor. Skupaj bova raziskala vaše težave in ugotovila, kaj je njihov pravi vzrok. Prejeli boste strokovne nasvete in konkretne korake, s katerimi boste lažje premagali svoje izzive, izboljšali počutje in ponovno zaživeli mirno ter izpolnjeno življenje. 💙

Spoznajte Benija

Beni se je boril s hudo socialno anksioznostjo, danes pa je samozavesten moški, ki rad spoznava nove ljudi in se druži s prijatelji.

Pogosta vprašanja – Vpliv družbenih medijev na duševno zdravje

1. Ali skriti všečki odpravljajo težave družbenih omrežij?

Instagram je leta 2021 uvedel možnost, da uporabniki skrijejo število všečkov, da bi zmanjšali primerjanje in preprečili ustvarjanje hierarhije na družbenem omrežju. Strokovnjaki opozarjajo, da to ni trajna ali učinkovita rešitev, saj se uporabniki še vedno primerjajo prek števila sledilcev, komentarjev, storijev in drugih metrik (Dolinar, 2015).

Kaj je raziskava ugotovila?

• Ljudje se tudi po odstranitvi všečkov primerjajo z drugimi metrikami.
• Uporabniki še vedno čutijo isti pritisk, da morajo objaviti popolne slike, tudi ob skritih všečkih.
• Ker lahko uporabnik izbira, ali bodo všečki skriti ali ne, jih ima veliko uporabnikov še vedno javne.

2. Kako socialna omrežja vplivajo na kemične odzive možganov?

Vsakič, ko prejmete všeček, follow ali komentar, možgani sprostijo določeno količino dopamina – hormona sreče. Zaradi tega se povečuje odvisnost od družbenih omrežij, ki je primerljiva z igrami na srečo ali igralnimi avtomati, kjer nepredvidljive nagrade povzročijo sproščanje dopamina, kar vodi v zasvojenost.

Zakaj so družbena omrežja tako zasvojljiva?

• Radovednost in želja po prepoznavnosti ter pohvali nas spodbudita, da objavljamo vedno več, še posebej, ko se počutimo osamljene.
• Dopamin nam da kratek občutek zadovoljstva, a ta hitro izgine, zato želimo še več.

3. Kako družbeni mediji vplivajo na telo?

Poleg posledic na duševno zdravje ima prekomerna uporaba družbenih medijev tudi fizične posledice.

• Težave s spanjem: Modra svetloba, ki jo oddajajo ekrani, zmanjšuje izločanje melatonina, hormona, ki povzroča zaspanost in utrujenost.
• Napetost v mišicah: Strmenje v telefon povzroča napetost in zategnjenost v vratu in ramenih.
• Glavoboli: Primerjanje z drugimi in stres, ki nastane ob tem, v kombinaciji z napetostjo mišic vodi do glavobolov.
• Težave s prebavo: Stres vpliva na črevesje in lahko povzroči prebavne težave.

4. Kdo so najbolj ranljive skupine na družbenih omrežjih

Mladostniki – predvsem mlada dekleta so najbolj dovzetna za socialni pritisk in primerjanje z drugimi.

• Dekleta so na družbenih omrežjih pogosto pod večjim pritiskom, saj so obkrožena s podobami navidezno popolnih influencerk in manekenk, ki so pogosto šle skozi estetske posege, njihove slike pa so profesionalno obdelane (Photoshop). To daje mladim puncam občutek, da morajo vedno izgledati popolno, kar negativno vpliva na samopodobo in lahko povzroči pomanjkanje samozavesti, ljubosumje ali pa celo vodi do prehranjevalnih motenj, kot je na primer ortoreksija.

• Fantje navadno ne doživljajo enakega pritiska glede videz, a se pogosto želijo dokazati na drugačen način – kot zaščitnik in provider. Skozi zgodovino so bili moški tisti, ki so prinašali hrano in ščitili družino. Ta biološka potreba po statusu vodje in potrditvi se danes kaže tudi na družbenih omrežjih. Fantje in moški se želijo prikazati kot močni in sposobni, ki lahko zagotovijo materialne dobrine in varnost.

Na družbenih omrežjih je pogosto prisotno tudi ustrahovanje in izključevanje. Veliko uporabnikov se skriva za psevdonimi, kar jim daje občutek moči in svobode. Anonimnost jim omogoča, da povedo stvari, ki jih v resničnem življenju ne bi upali.

Ker se možgani mladostnikov še vedno razvijajo, pogosto nimajo dovolj izkušenj, kako obvladovati stres, kar lahko vodi v razvoj duševnih motenj.

5. Kako omejiti negativne vplive družbenih medijev na duševno zdrave?

Za bolj zdravo in sproščeno uporabo družbenih medijev vam priporočam:

• Omejite čas na družbenih medijih (npr. največ dve uri dnevno).
• Aktivno sodelujte namesto pasivnega brskanja (objavljanje, pogovarjanje, komentiranje).
• Spremljajte svoje občutke pred in po uporabi družbenih omrežij.
• Ne uporabljajte ekranov pred spanjem – to velja ne samo za družbena omrežja, temveč tudi za telefone, televizorje in računalnike.

Viri – Vpliv družbenih medijev na duševno zdravje

Lopes, L. S., Valentini, J. P., Monteiro, T. H., Costacurta, M. C. F., Soares, L. O. N., Telfar-Barnard, L., & Nunes, P. V. (2022). Problematic social media use and its relationship with depression or anxiety: A systematic review. Cyberpsychology, Behavior, and Social Networking, 25(11), 691–702. https://doi.org/10.1089/cyber.2021.0300

O’Day, E. B., & Heimberg, R. G. (2021). Social media use, social anxiety, and loneliness: A systematic review. Computers in Human Behavior Reports, 3, 100070. https://doi.org/10.1016/j.chbr.2021.100070

Božnar, A. (2020). Socialna anksioznost med mladostniki splošnih in športnih gimnazij (Magistrsko delo). Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani. https://pefprints.pef.uni-lj.si/6928/1/Anja_Bo%C5%BEnar_naloga.pdf

Smith, A., & Anderson, M. (2018). Social media use in 2018. Pew Research Center. https://www.pewresearch.org/internet/2018/03/01/social-media-use-in-2018/

Valicon. (2019). Raziskava Media+ o uporabi družbenih omrežij v Sloveniji. Mariborinfo. https://mariborinfo.com/novica/slovenija/preverite-katera-druzbena-omrezja-so-najbolj-priljubljena-v-sloveniji/33999

Marketing Magazin. (2022). Na TikToku že 600 tisoč Slovencev in vedno več blagovnih znamk. Bloomberg Adria Slovenija. https://si.bloombergadria.com/tehnologija/digitalizacija/8211/na-tiktoku-ze-600-tisoc-slovencev-in-vedno-vec-blagovnih-znamk/news/

Chatterjee, R. (2018). Nearly half of Americans feel alone, young adults most of all. NPR Health Shots. https://www.npr.org/sections/health-shots/2018/05/01/607595172/nearly-half-of-americans-feel-alone-young-adults-most-of-all

Social anxiety disorder. Stein, Murray B et al.The Lancet, Volume 371, Issue 9618, 1115 – 1125

Dolinar, A. (2015). Konstrukcija subjektivitete v družabnih medijih. Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo, 43(259), 143–153. https://www.dlib.si/details/URN%3ANBN%3ASI%3ADOC-ICBSY58J