Dobrodošli! V tem članku so objavljene najnovejše raziskave o anksioznosti. Članek se sproti dopolnjuje z najnovejšimi in najpomembnejšimi raziskavami na področju anksioznosti in anksioznih motenj.
Naš cilj je, da Slovenkam in Slovencem pomagamo bolje razumeti, kako pomembno je skrbeti za svoje duševno zdravje, da ni sramotno prositi za pomoč terapevta, ter da vam predstavimo, kakšen vpliv ima anksioznost na življenje ljudi v letu 2025.
Za začetek pa najprej poglejmo, kaj je pomen anksioznosti in zakaj jo sploh občutimo.
Kaj je anksioznosti?
Anksioznost je čustvo, ki ga v življenju doživljamo vsi – in za naše preživetje ima zelo pomembno nalogo.
Predstavljajte si, da stojite na startu tekaškega poligona, kjer morate preskočiti ovire, preplezati stene in se plaziti po blatnih lužah.
- Vaše srce začne biti hitreje,
- dlani so potne,
- dihate globlje,
- čutite napetost v mišicah, kot da se telo pripravlja na eksploziven start.
Vaš um preklopi v “bojno stanje” – vse nepomembne misli izginejo, pomembno vam je le, da čim hitreje pridete do naslednje ovire. To je posledica anksioznosti, zaradi katere boljše delujemo pod pritiskom ali psihičnim stresom.
Kdaj pa anksioznost postane težava?
Anksioznost pa v večini primerov ni prijetna. Zaradi nje nam po glavi skačejo negativne misli, kot so “Kaj, če mi ne bo uspelo?” ali “Kaj, če nisem dovolj dober?“. Včasih se ujamemo v krog negativnih misli, iz katerega se težko rešimo. Na primer, če se nenehno bojite stvari, ki se sploh niso ali ne bodo zgodile, ali pa če je vaš strah tako močan, da ne morete več uživati v stvareh, ki ste jih vedno imeli radi.
Huda anksioznost povzroča:
- Težave s spanjem – težko zaspite, ker ne morete nehati razmišljati.
- Utrujenost – nikoli nimate energije, ker se vaše telo ne more sprostiti.
- Težave z zdravjem – vaš imunski sistem je slaboten in zato hitreje zbolite.
- Čustvene težave – počutite se nemočni, žalostni ali osamljeni.
Zakaj je pomembno razumeti anksioznost?
S tem, ko razumemo, kaj je anksioznost, kako jo prepoznati in zakaj sploh pride do nje, jo lahko tudi lažje ublažimo in premagamo. Anksioznost v majhnih “dozah” ni slaba za nas – lahko nas obvaruje pred nevarnostjo, nas pripravi, da se bolj zagreto učimo, ali pa nas spodbudi, da se bolj trudimo za osebo, ki jo imamo radi.
A ko anksioznost postane vsakodnevni pojav, ki nam preprečuje, da bi se sprostili in uživali življenje, ko nam povzroči hude strahove ali pa ko zaradi nje preprosto “zmrznemo” pred pomembno situacijo, je dobro, da poznamo rešitve in vrste pomoči, da anksioznost omilimo in premagamo.
Tako kot je pomembno naše fizično zdravje in počutje, je pomembno skrbeti tudi za naše duševno zdravje – torej, moramo vedeti, zakaj pride do anksioznosti. Če potrebujete pri tem pomoč – ker to res niso preproste zadeve – vas želim povabiti na brezplačen pogovor, kjer prisluhnem vašim težavam in skupaj poiščeva prave vzroke ter primerne rešitve, da jih lahko hitro rešimo. Celostna terapija je najboljši in najhitrejši način, kako premagati anksiozne motnje.
Stisnite na spodnji gumb za rezervacijo svojega 30-minutnega termina za pogovor in naredite prvi korak proti boljšemu jutri.
NAJNOVEJŠE RAZISKAVE O ANKSIOZNOSTI
RAZISKAVE O ANKSIOZNOSTI: Kako materine težave v otroštvu vplivajo na duševno zdravje otroka?
Približno nekje med 40–50 % ljudi je v otroštvu doživelo vsaj en travmatičen dogodek, ki jih je zaznamoval vse do danes, ko jim povzroča povišano tveganje za resnejše fizične in čustvene težave. Raziskava Uy in sodelavcev (2023) je pokazala, da lahko starši, ki so imeli travmatične izkušnje v otroštvu, del teh strahov in nagnjenosti do čustvenih težav prenesejo na svoje otroke. Kako natančno se ta nagnjenja prenašajo od staršev do otrok, še vedno ni povsem jasno.
Kako se travma prenaša
Dr. Jessica Uy z Univerze Kalifornija v Los Angelesu je skupaj s kolegi iz Nacionalnega inštituta za duševno zdravje raziskovala, kako travmatične izkušnje vplivajo na mamino duševno zdravje med nosečnostjo in po porodu, ter kakšen vpliv in posledice imajo te travme na otroka. Ugotovitve so pokazale, da težave iz maminega otroštva neposredno vplivajo tudi na zdravje njihovih otrok.
Potek raziskave
Raziskava je vključevala 541 mamic in njihovih otrok iz projekta GUSTO (Growing Up Singapore Toward Health Outcomes). Zbirali so podatke o duševnem zdravju in počutju mamic med nosečnostjo, po porodu in spremljali razvoj otrok.
- Mame so najpogosteje poročale o povišani anksioznosti in občutkih depresije od 26. tedna nosečnosti naprej. Poporodna depresija je začela izgubljati na moči šele pri otrokovem 6. letu starosti. Večina teh mamic je bilo izbrano na podlagi njihovih pričevanj o zanemarjanju in zlorabi v otroštvu.
- Otroci, stari od 7 do 8 let, so večinoma občutili znake anksioznosti in/ali depresije.
Kaj so odkrili?
Zanemarjanje v otroštvu mater:
- Poslabša duševno zdravje mam med nosečnostjo in po porodu.
- Poveča tveganje za anksioznost, depresijo in socialno anksioznost pri otrocih.
- Otroci pogosteje poročajo o strahovih, fizičnih simptomih in nemiru.
Zloraba v otroštvu pri mamah:
- Po porodu imajo mame veliko tveganje za poslabšanje duševnega zdravja.
- Otroci imajo večje tveganje za pojav tesnobe, depresije in fobij.
Vpliv na otrokove možgane:
- Pri otrocih, katerih mame so imele po porodu duševne težave, so ugotovili šibkejšo povezavo med amigdalo in prefrontalnim korteksom, kar vpliva na regulacijo čustev.
Zaključeki raziskave
Rezultati kažejo, da težave iz maminega otroštva vplivajo na njeno duševno zdravje med nosečnostjo in po porodu, kar posledično vpliva na zdravje otrok. Ženskam v teh težavnih obdobjih je potrebno zagotoviti dovolj podpore in stabilizacijo čustev.
RAZISKAVE O ANKSIOZNOSTI: Flash Eurobarometer 530 – Duševno zdravje
Raziskava Eurobarometra o duševnem zdravju je bila izvedena junija 2023, v njej pa je sodelovalo 26.501 državljanov EU. Raziskovalci so ugotovili, da je anksioznost na velikem porastu zaradi:
- pretekle pandemije koronavirusa,
- ruske vojaške ofenzive na Ukrajino,
- podnebne krize,
- in vztrajne rasti življenjskih stroškov.
Kar 62 % vprašanih meni, da so ti dogodki močno vplivali na njihovo duševno zdravje.
46 % uporabnikov poroča o čustvenih ali psihosocialnih težavah v zadnjem letu, vendar jih več kot polovica (54 %) ni poiskala strokovne pomoči. Najpogostejši simptomi so občutki žalosti, tesnobe, anksioznosti in družbena izolacija. Mlajši anketiranci (15–24 let) pa pogosto poročajo tudi o nizki samozavesti in težavah s koncentracijo.
Kateri življenjski dejavniki so Evropejcem najpomembnejši?
- Življenjske razmere (60 %),
- Finančna varnost (53 %),
- Rekreacija in druženje (oba 41 %).
Večina vprašanih meni, da lahko EU najbolj prispeva k izboljšanju duševnega zdravja z:
- izboljšanjem kakovosti življenja,
- boljšim dostopom do zdravstvenih storitev,
- in pomočjo ranljivim skupinam (otroci, mladi in starejši).
Kar 77 % vprašanih meni, da so ljudje z duševnimi težavami še vedno stigmatizirani in prejmejo slabše priložnosti znotraj družbe. Raziskava spodbuja k izboljšanju dostopa do pomoči, zgodnejšemu odkrivanju težav in ozaveščanju o pomenu duševnega zdravja po vsej Evropski uniji.
RAZISKAVE O ANKSIOZNOSTI: Šibkejši odziv možganov na nagrado pri najstnikih lahko napoveduje depresijo
Nova študija revije Biological Psychiatry: Cognitive Neuroscience and Neuroimaging je odkrila, da mladi, ki ne čutijo veselja ali zadovoljstva, ko prejmejo nagrado za dobro opravljeno nalogo, imajo večjo možnost za razvoj duševnih motenj ali anksioznosti. Najpomembnejša ugotovitev je, da ta povezava ni odvisna samo od tega, koliko so stari, katerega spola so in ali so v preteklosti že imeli težave s depresijo ali anksioznostjo.
Zakaj je to pomembno?
Depresija in anksioznost sta med mladimi vedno pogostejši, njune posledice pa lahko, brez ustreznega zdravljenja, trajajo zelo dolgo. Statistike kažejo, da kar polovica otrok, po tem ko doživi prvo depresivno ali tesnobno epizodo, doživi tudi drugo. Tisti, ki pa doživijo tudi drugo, imajo kar 80 % možnost, da jih doživijo še več.
Kako je potekala raziskava?
Raziskava je potekala na Univerzi v Calgaryju, kjer so spremljali 145 najstnikov z zgodovino depresije ali anksioznosti v družini. V sklopu projekta so raziskovalci iz cele Evrope opazovali mlade 18 mesecev in spremljali njihov razvoj depresivnih, tesnobnih ali samomorilskih misli. Pri tem so uporabljali napravo EEG, ki meri možgansko aktivnost med igranjem igre, kjer so mladi prejeli povratno informacijo, ali so zmagali ali izgubili. Ugotovili so, da nizek/šibek odziv na zmago in nagrado, ki jo prejmejo, povezan s večjo možnostjo za pojav depresije, ne pa tudi za anksioznost in samomorilske misli.
Kaj to pomeni za prihodnost?
Raziskovalci domnevajo, da lahko EEG postane preprosto in cenovno ugodno orodje, ki bi služilo kot orodje za prepoznavanje depresije pri ljudeh. Vedno več znanja in razumevanja o delovanju možganov pa bo v prihodnosti omogočalo hitrejše odkrivanje, ukrepanje in preprečevanje depresije.
Najnovejša raziskava o anksioznosti v letu 2025
Kako vadba na tekaški stezi pomaga premagati stres in anksioznost?
V raziskavi, ki so jo opravili strokovnjaki z Univerze Jinan na Kitajskem, so opazovali, kako vadba na tekaški stezi pripomore k zmanjšanju stresa in preprečevanju anksioznosti. Ampak kako točno deluje?
V raziskavi so preučevali laboratorijske miši, ki so jih izpostavili stresu – na primer tako, da so jih za nekaj ur zaprli v zelo majhen prostor. Ugotovili so, da so miši, ki so 14 dni vsak dan tekle na tekaški stezi, ostale veliko bolj mirne in niso kazale znakov anksioznosti. Nasprotno pa so miši, ki niso tekle, postale živčne, nemirne in izrazito anksiozne.
S pomočjo različnih tehnik so raziskovalci ugotovili, da vadba poveča aktivnost v možganih, natančneje med motorično skorjo (del možganov, ki skrbi za gibanje) in medialno prefrontalno skorjo (del, povezan z našimi čustvi in stresom). Ta okrepljena povezava pomaga pri uravnavanju tesnobe in izboljšuje “odpornost” proti stresu.
Vadba deluje le, ko smo pod stresom
Še en zanimiv del raziskave, ki so jo vodili profesor Liang He in njegovi sodelavci, je pokazal, da vadba ne vpliva bistveno na anksioznost, če oseba ni pod stresom. To pomeni, da vadba deluje kot zaščitni mehanizem, ki pomaga možganom pri spopadanju s stresnimi situacijami.
Kaj to pomeni za nas?
Ta raziskava nas ne le ozavešča, kako pomembna je skrb za fizično zdravje in njen neposreden vpliv na naše duševno zdravje, ampak tudi odpira nove možnosti za zdravljenje brez zdravil. Vadba je preprosta, naravna in učinkovita rešitev za premagovanje stresa in ohranjanje duševnega zdravja.
Zato, če se znajdete pod hudim pritiskom ali stresom, ko vam anksioznost ne da dihati, pojdite na sprehod, kolesarite do službe ali s prijateljem igrajte badminton v parku. Pomembno je le, da se gibate, saj boste tako naredili nekaj dobrega za svoje zdravje – in to bo vaša velika zmaga!
Več najnovejših raziskav o anksioznosti, lahko preberete tukaj.
Viri o anksioznosti
Evropska komisija. (2023). Flash Eurobarometer 530: Mental Health. Pridobljeno 21. januarja 2025 s https://europa.eu/eurobarometer/surveys/detail/3032
Uy, J. P., Tan, A. P., Broeckman, B. B. F. P., Gluckman, P. D., Chong, Y. S., Chen, H., Fortier, M. V., Meaney, M. J., & Callaghan, B. L. (2023). Vplivi materine travme iz otroštva na čustveno zdravje otrok: Duševno zdravje mater in povezave med amigdalo in prefrontalno skorjo. Journal of Child Psychology and Psychiatry, 64(3), 426–436. Pridobljeno 16. januarja 2025.
Elsevier. (2024, 17. december). Najstniki z zmanjšanim odzivom na nagrade so bolj dovzetni za depresijo. ScienceDaily. Pridobljeno 20. januarja 2025.
